Doba škatlastih, okornih in predvsem neprivlačnih karavanov je minila - na žalost vse redkejših posameznikov, ki v njih tovorijo orodje, zaboje, gradbeni material in pralne stroje. Karavani so danes skupek prefinjene elegance, športnosti in tudi prestiža, kar s svojim T modelom razreda C oziroma karavanskim C zelo dobro dokazuje tudi Mercedes-Benz.
C z nahrbtnikom je nesramežljivo postavljaški avtomobil. Oblikovno prinaša veliko mero dinamike in stila, na račun katerih delno trpi praktičnost, vendar sodobne potrebe družin in posameznikov zadovolji brez težav. Spredaj ga zaznamujejo veliki ovalni žarometi, kromirana maska s prepoznavno zvezdo na nosu, avtomobil pa z nekaterimi oblikovalskimi prijemi mojstra Roberta Lešnika deluje nižji in širši.
Prepad v oblikovanju je pri karavanskem C ob serijskih varnostnih elementih (7 zračnih vreč, sistem proti naletu (Pre-Safe), opozorilo pred trkom (Colission Prevention Assist), asistent pazljivosti, ki analizira obnašanje voznika in mu pri znakih utrujenosti svetuje počitek (Attention Assist), zaščita za pešce z aktivnim pokrovom motorja, pomočnik pri speljevanju v klanec,...), s seboj namreč prinesel tudi prepad v varnostno-asistenčnih sistemih - v razredu C so na voljo sistemi največjega S.
Današnja najsodobnejša tehnologija, kjer prednjači tudi Mercedes, omogoča precej več, kot da na cilj pridemo živi in zdravi. Zlahka namreč poskrbi za pravo lekcijo sproščene vožnje, tako tudi v prometnih konicah ali dolgih kolonah na cilj pridemo spočiti in mirnih živcev, saj avtomobil kar sam poprime za plin, zavoro in volan ali pa namesto nas uslužno prižiga in ugaša dolge luči ali prepozna prometne znake - kakšna je omejitev na posameznih odsekih tako ni več nobeno vprašanje.
Tehnologija ob tem namesto nas parkira v še tako ozek prostor, nas opozori na nevarnost pred, za in ob nas ali pa nas v kritičnih situacijah obvaruje pred nesrečo.
Aktivno krmiljenje namreč v trenutku voznikove nezbranosti vozilo samodejno usmeri nazaj na vozni pas. Kaj pa bočni veter? Ni težav, saj zna avtomobil tudi brez voznikovega posredovanja ostati natanko v začrtani smeri.
Na sopotnikov sedež smo tako vzeli večnega skeptika, ki zna vse najbolje postoriti sam, nad sodobno tehnologijo pa odkrito viha nos. Če je bil ob gladkem prestavljanju samodejnega 7-stopenjskega menjalnika, tekoči vožnji v vedno pravi prestavi in z najbolj primernimi motornimi vrtljaji še trd kot kamen, je čustva prvič pokazal ob delovanju sistema Pre-Safe in pomočnikom pred trki Collision Prevention Assist.
Pre-safe namreč zazna in predvidi kritične situacije med vožnjo ter aktivira vse ukrepe za preventivo potnikov. Pritegne varnostni pas, zapre stekla v vratih, tudi strešno okno, uravna pa tudi optimalno pozicijo sedenja potnikov. Po raziskavah so ti dejavniki glavni pri vplivu na poškodbe potnikov, z uporabo sistema pa se je odstotek poškodb vidno zmanjšal. Sistem smo »nehote« zbudili na spolzkem parkirišču, osuplost na obrazu sopotnika ob samodejnem pritegovanju pasov in nagibu sedeža pa zlepa ni minila.
Collision Prevention Assist oziroma sistem nadzora nad varnostno razdaljo in asistenco v primeru nevarnosti trka pri nižjih hitrostih (City AEB) nam je bil v pomoč na odprtih cestah in avtocestah. Sistem prek radarja pod logotipom ves čas nadzoruje promet pred seboj, voznika pa z lučkami na armaturni plošči opozarja, če se vozilu pred seboj glede na hitrost preveč približa.
Po želji voznika dovoljuje tudi nekoliko bližjo vožnjo, kot velja pri priporočilu »dveh sekund«, hkrati pa ga podzavestno napeljuje k bolj varnemu razmaku do spredaj vozečega. Voznik se s pomočjo sistema ogne tudi lovkam policijskega radarja, s katerim z nadvozov merijo varnostno razdaljo.
Pomočnik pred trki je svojo moč pokazal v nakupovalnem centru. Med množico praznih parkirnih prostorov je bil za voznika pred nami pravi točno tisti na desni, mimo katerega je s hitrostjo okoli 30 km/h praktično že šel. Tako je nenadoma zavrl, kot bi se znašel na robu prepada in nas z nenadnim manevrom precej presenetil. Mercedes je vmes že na kratko zapiskal, v naslednjem hipu pa na polno zavrl in preprečil stik s tujo pločevino, še preden smo sami uspeli reagirati.
»Sam sem vedno 110-odstotno na preži, ampak tole me je čisto presenetilo in dvomim, da bi se uspel pravočasno ustaviti,« se je sodobni tehniki poklonil skeptik. Ob tem smo se spomnili tudi na dogodek pred več leti, ko je voznik pred nami speljal s križišča, nato pa zaradi vozila nekje daleč v daljavi znova ustavil in nas ujel na nepravi nogi. Če bi takrat imeli sistem za samodejno zaviranje v sili, do trka gotovo ne bi prišlo. Takšne situacije se pojavljajo še danes, vendar vse skupaj mine brez neljubih posledic.
Poleg radarja so pri Mercedesu v T-model dodali tudi stereo kamero, s tem pa poskrbeli za nadzor nad volanom (Active Lane Assist) in asistenco za držanje smeri (Lane Keeping). Sistem v prvem primeru preprečuje, da bi v primeru nevarnosti oziroma bližine drugega vozila v napačnem trenutku - če prehitevamo ali smo prehitevani - zapeljali na drug prometni pas.
Sistem samodejno popravlja volanski obroč, v skrajnem primeru pa tudi zavira. Občutek je sprva mešan, saj zna volan trgati iz rok, vendar pa v kritičnih situacijah sistem pride še kako prav in se ga kmalu navadiš. Skeptikom se obenem ni treba bati, da bi elektronska pamet volan držala tako močno, da ga ne bi mogli kadarkoli obrniti v želeno smer - sistem namreč deluje učinkovito, a precej nežno.
Sistem, ki nadzoruje nenamerno zapuščanje voznega pasu (Lane Keeping), deluje podobno. S pomočjo kamere spremlja oznake na cesti (črte), senzorji pa nadzorujejo gibanje volana. V primeru nenačrtovanega pomika proti robni črti, nas sistem »prebudi« s pomočjo rahle vibracije v volanskem obroču, če se ne odzovemo, sistem tudi narahlo zavira vozilo, v skrajnem primeru pa poskrbi tudi za samodejno ustavljanje ob robu. Sistem tudi dovolj dobro prepozna razliko med nenamernim in namernim prehajanjem črte, denimo po končanem prehitevalnem manevru, ob vklopljenem smerniku pa se seveda ne odzove.
V mestu in tudi sicer prav pride sistem prepoznavanja nevarnosti vozil v mrtvem kotu (Blind Spot Assist), ki že na daleč prepozna možnost, da se bo v mrtvem kotu znašlo drugo vozilo. Sistem deluje dvostopenjsko, tako nas na prisotnost nekega vozila ob boku v mrtvem kotu obvešča rdeča lučka v vzvratnem ogledalu. Če takrat vklopiš smernik ali se lotiš manevra, potem lučka začne utripati, če situacija meji na izsiljevanje pa nas opomni še zvočni signal.
Nejeverni Tomaž je dokončno umolknil ob demonstraciji delne samodejne vožnje na večjem delu poti, ko smo spustili volan, avtomobil pa je s pomočjo senzorjev in radarjev iskal najboljši položaj med talnimi črtami na cesti. Usklajenost radarskega tempomata (Distronic Plus) in volanskega pomočnika (Steering Assist) nam je prišla prav v gneči oziroma na avtocesti. S pomočjo radarskega tempomata je avto ob prednastavljeni hitrosti samodejno sledil drugim vozilom.
Skozi popoldansko prometno konico v prestolnici smo se popeljali skoraj miže, na avtocesti ohranili mirne živce med nenehnim zmanjševanjem hitrosti in pospeševanjem, ročno pa smo opravili le prehitevanja Steering Assist je na avtocesti bolj zaradi zakonskih obveznosti kot zaradi česa drugega zahteval le, da smo vsakih 15 sekund načrtno poprijeli ali pomigali z volanom ter mu dali vedeti, da ne spimo. Če smo ga ignorirali, se je izklopil, v skrajnem primeru pa bi sistem avto tudi sam varno ustavil ob robu.
Mercedes-Benz model T razreda C tako ob premijski notranjosti in zgledni vozni dinamiki za volan prinaša tudi napredne elektronske varnostne in asistenčne sisteme razreda S, ki ne prinašajo samo povečane varnosti, ampak tudi udobje. Tehnologija na štirih kolesih s tem voznika popelje do točke, ko namesto njega lahko čuti, vidi in sliši, v kritičnih situacijah primerno reagira ali pa ohranja njegove živce mirne.
Foto: Matej Kačič, Mercedes-Benz