Mini že dolgo ni okoli tri metre dolg malček s šibkim srcem, s katerim je vragolije na svoj način uganjal slavni Mr. Bean - tudi zleknjen v fotelj na strehi in z upravljanjem prek metle.
Novodobni Mini je razmeroma velik in moderen, zgledno ali zelo zmogljiv, po premijsko zapakiran ter ima s tem vse prej kot ljudsko ceno. Kdor danes kupi Minija, brez dvoma rad izstopa, posameznim "nastopačem" pa glede na njihove družinske ali prostočasovne potrebe običajni ali petvratni Mini nista bila dovolj in so zahtevali karavana.
Že kultni Mini je v 70-ih letih imel karavansko različico clubman estate, ob le paru vrat na boku ter rahlo podaljšani karoseriji je na zadku za lažji dostop imel še par krilnih vrat. Originalnega in precej redkega clubmana estate se danes spomnijo le redki, toliko bolj pa je v spominu primerek iz novejše zgodovine. Ne nujno v pozitivnem smislu, saj je bil pravi posebnež.
Običajni različici so leta 2007 nataknili neprivlačen karavanski nahrbtnik in zgolj desna zadnja vrata, bolj kot za praktičnega in predvsem modnega člana družine pa je veljal za pogojno uporabnega in vse prej kot atraktivnega dostavnika.
Novi Mini clubman je ohranil nekaj tradicije, na del pa (z razlogom) pozabil - nepraktično odpiranje bočnih vrat na metuljčka se je poslovilo. Angleži pod BMWjevo taktirko so v drugo za osnovo namreč vzeli petvratnega Minija, ga tudi na račun vodoravne strešne linije rahlo podaljšali ter mu zadaj namesto klasičnih dvižnih vrat v skladu s tradicijo nataknili par krilnih.
Clubman je tako največji Mini doslej in obenem prvi s šestimi vrati, s čimer so pri Miniju še razširili spekter uporabnikov, kar se jim bo pod črto poznalo tudi v žepu.
Testni clubman Cooper SD v osnovi stane 29.800 evrov, cena pa je z veliko dodatki (steptronic samodejni menjalnik, atraktivno usnje, kovinska barva, opremska paketa Chili in Wired, aktivni tempomat,...) narasla na domala 44.500 evrov.
Oblika je vedno stvar okusa, tudi pri clubmanu je tako. Ali vam bo všeč in boste gledali za njim, ali pa se boste obrnili stran in lopnili po čelu - še posebej ob pogledu na cenik za to čudo.
Spredaj je clubman sicer tak kot drugi bratje, s strani deluje kot petvratni, zadaj pa je zaradi majhnih krilnih vrat, retro kljuk in vodoravnih žarometov unikaten in že na daleč prepoznaven.
V svetu, kjer nekaj deset tisoč evrov ne pomeni nič, ima to svoj čar. Ob tem clubman s pravega kota z odprtimi krilnimi vrati dobi neko povsem odbito silhueto, ki spominja na kakšnega akcijskega junaka, vražička ali netopirja.
V primerjavi s klasičnim trivratnim Minijem ima clubman kar 27 centimetrov večjo medosno razdaljo, ta znaša 267 cm, kar je tudi deset več kot pri petvratnem.
Razkorak med obema osema se najbolj pozna na zadnji klopi, ki jo zlahka označimo za prostorno, dovolj prostora je tudi nad glavami, vendar bosta tam zaradi poudarjenih sedalnih delov udobno sedela zgolj dva potnika.
Tretjega bo na daljših poteh gotovo motila grbina na sredini, bolje pa je poskrbljeno za odlaganje drobnarij in pijače, Isofix sidrišča za otroške sedeže pa so lahko dostopna.
Za dvojnimi prtljažnimi vrati je prostora za do 360 litrov prtljage oziroma 1.250 litrov s podrto zadnjo klopjo (40:20:40), kar je največ med Miniji. Prostor bi bil lahko tudi večji, saj so prtljažna vrata precej debela, ne pomaga niti dejstvo, da vsako skriva praktičen predal za manjše predmete.
Vrata se za doplačilo lahko odprejo z brco oziroma dvema pod odbijačem, lahko pa delno tudi s kabine in s pomočjo daljinca, zapreti pa jih je vselej treba ročno. Umazanim rokam tako ne boste ušli, kar takšnemu avtu gotovo ne pristoji.
Zadnja klop se dokaj lahkotno podre, obenem je sedalni del nastavljiv v dveh položajih, kar ob odsotnosti potnikov zadaj prinese dodaten prostor v zadku. Rolo, ki prtljago varuje pred radovednimi pogledi pa je moč odstraniti z eno roko.
Prepoznavnost s samosvojimi prtljažnimi vrati ima še svojo posebno ceno, kar pomeni zelo slabo preglednost nazaj. Zadaj sta zgolj dve majhni stekli, preglednost motijo tudi okvirji vrat, občasno veliki vzglavniki, v dežju za čistočo skrbita dva mikro brisalca, obenem so precej široki tudi zadnji stebrički. Zadrego rešijo parkirna tipala, vzvratna kamera ali pomoč pri parkiranju, kar pa je seveda na seznamu doplačil in ni poceni - a vsaj deluje zelo dobro.
Kdor se bo iz prejšnjega clubmana presedel v novega, bo v notranjosti opazil veliko sprememb in brez težav ugotovil, kateri krovni znamki pripada. Naj gre za voznikovo delovno okolje in značilno nizko sedenje, premijski videz in občutek, žlahtne materiale (pri testniku je to še poudarilo temnordeče usnje), kakovost izdelave ali pa sodobne tehnologije in povezljivost.
Ker je bistvo v podrobnostih, je tudi clubman v tem prvak. Čeprav je njegov potniški prostor tak v drugih aktualnih Minijih, ob izjemni kakovosti izdelave vedno znova navdušijo razni drobni detajli, ki jim v tem razredu praktično ni para.
Ambientalna osvetlitev v 12 barvah ponoči diskretno osvetljene obrobe vrat, tu pa so še všečni dekorativni elementi, izbirnik voznih profilov ob menjalniku (Green, Mid in Sport) ter barvni projicirni zaslon pred očmi.
Prav vsa stikala so obenem kvalitetna in pod prsti pustijo premijski vtis, kar ob posluhu za detajle in splošni privlačnosti še poudarja velike ambicije proizvajalca.
Na sredini namesto velikega merilnika hitrosti - ta se je preselil na klasično številčnico pred voznikom - prevladuje kot frizbi velik prostor za večpredstavnostni sistem, s katerim se Mini še za korak oddalji od konkurence. Sistem je namreč obdan z LED-trakom, ki skozi svetlobne signale vozniku in potnikom sporoča "kaj dogaja". Trak lahko služi za prikazovanje motornih vrtljajev, kaže izbiro voznih profilov, jakost zvoka avdio naprave ali pa je zgolj ambientalno osvetljen.
Pozornost pritegnejo tudi zanimivi meniji in luštne animacije, kar še poudari drugačnost Minijev, Mini Connected pa mogoča dostop do aplikacij in storitev, ki vozniku in sopotnikom nudijo pomoč in dostop do zabavnih vsebin.
Za aktivno in pasivno varnost je dobro poskrbljeno, saj so bili v clubmanu na voljo vsi sistemi, ki jih najdemo v BMW-jih. Opozorilnik pred naletom in trkom s pešcem s funkcijo zaviranja je skorajda obvezno, vozniku pa pomaga še nabor sistemov za pomoč med vožnjo, kot so asistent za dolge luči, sistem za prepoznavanje prometnih znakov, aktivni žarometi in radarski tempomat, ki pa bi lahko deloval bolj odločno.
Zgodi se, da prepozno zazna avto in temu primerno neustrezno odreagira, obenem lahko ob vožnji za počasnejšim in njegovem nihanju hitrosti neenakomerno zavira.
Clubman je zasnovan na skupni arhitekturi vseh avtomobilov s prednjim pogonom UKL1, ki so v naboru skupine BMW. V osnovi si z običajnim Minijem ter serijama 2 Active Tourer in Grand Tourer tako deli sestavne dele, ki ne vplivajo na videz, v nosu pa ponuja enake kombinacije pogonskih sklopov, vključno z ročnim šeststopenjskim ali 6- oziroma 8-stopenjskim samodejnim menjalnikom.
Pri podvozju so že odstopanja, clubman ima denimo rahlo spremenjeno zadnjo premo kot običajni trivratni Mini, saj je širina koloteka pri avtomobilih odvisna od od namena, teže in dolžine posameznih različic.
Klasični Mini se zaradi svoje dolžine in kratke medosne razdalje pelje kot gokart, pri clubmanu pa tega ne moremo pričakovati. Clubman je vseeno prevelik, da bi bil tako okreten v ovinkih, tudi z izklopljenim ESP ne dovoli vsega, kar bi pri Miniju pričakovali, obenem tehta skoraj tono in pol.
Obljubljeni občutek gokarta je tako nekaj manjši, seveda pa je lega na cesti daleč od slabe, različica Cooper SD pa obenem poskrbi za nadpovprečne zmogljivosti in nič kaj visoko porabo. V povprečju smo porabili sedem litrov dizla, tovarna sicer obljublja kombinirano porabo 4,3 litra.
Oznaka Cooper SD na nosu in zadku pomeni, da gre za dizelsko raketo, k večjemu udobju med umirjeno ali razgrajaško vožnjo pa konkretno pomaga odlični 8-stopenjski samodejni menjalnik z obvolanskimi ročicami. Poznani in dodelani dvolitrski štirivaljnik se lahko pohvali z odličnimi zmogljivostmi, saj zmore 140 kilovatov (190 KM) in 400 Nm navora pri 1.750 vrtljajih. Clubman Cooper SD z mesta do 100 km/ tako skoči v 7,4 sekunde ter doseže končno hitrost 225 km/h.
Clubmanu se zelo poda umirjena in udobna vožnja v načinu Green (tudi s funkcijo jadranja) ali Mid, kjer za več voznega udobja poskrbita prav daljša medosna razdalja kot pri klasičnem Miniju in prilagojeno zadnje vzmetenje.
Ko prek voznega profila izberemo način Sport, motor postane odzivnejši, elektronika pa vpliva še na dinamiko prestavljanja, krmiljenje in elektronski nadzor blažilnikov. Tudi zvočna kulisa je boljša, clubman Cooper SD pa se izkaže med prehitevanji in manj zaprtimi ovinki.
Pri Miniju so glavno vodilo za nakup čustva, pri clubmanu ni prav nič drugače. Nakup dokaj majhnega, a po svoje prepoznavnega in posebnega karavana skozi racionalne oči pač ni smiseln. Mini je prestižen in uživaški avto, s katerim ste pogosto na očeh drugih. S clubmanom ni nič drugače, le na cilj boste z njim podobno hitro in veliko bolj udobno prepeljali več odraslih ljudi in prtljage kot pri klasični različici.
Foto: Matej Kačič
