V samovozečih avtih bomo le avatarji

Čez nekaj let se bo tesla zapeljal po vas, kjerkoli že boste, medtem bo napolnil baterije in vas ob natančno določenem času in na natančno določenem kraju počakal, informacije za to pa bo dobil iz vašega koledarja. To je obljuba družbe Tesla Motors, ki je do zdaj naredila največje korake v smeri avtonomne vožnje, torej vožnje, pri kateri voznik ne dela nič, je le potnik. Ko bo ta tudi zakonsko mogoča, bo precej spremenila pogled na vožnjo avtomobilov. Kot voznik boste lahko pot načrtovali z mešanico samostojne in aktivne vožnje. Varno se boste lahko pogovarjali po telefonu, uporabljali tablični računalnik ali pa zgolj uživali. Samostojna vožnja s tem varno utira pot za učinkovitejše upravljanje svojega časa med samo vožnjo in hkrati lahko v nekaterih primerih zmanjša porabo goriva do 50 odstotkov.

Ovir je veliko, pojavljajo se še nove

Do popolnoma avtonomne vožnje je sicer še daleč, čeprav tehnologija zanjo že obstaja. Po raziskavi analitske družbe Boston Consulting Group (BCG) je namreč vprašanj še veliko, pravzaprav se kopičijo. V BCG so zapisali, da so ena od novejših in bolj žgočih težav hekerski vdori v računalniške sisteme avtomobilov in infrastrukture, saj je varnost programske opreme še skromna. Navigacijske karte so premalo natančne, poleg tega je sprotno osveževanje nujno. Ko gre za povezljivost, v teoriji povezava med avtomobilom in infrastrukturo ne bo nujna. V praksi pa že, še posebej zaradi vprašanj varnosti in upravljanja prometa. V tem primeru bo glavni izziv razvoj protokola komunikacije, saj bodo še vedno obstajali ljudje, ki se bodo avtonomni vožnji odpovedali - denimo taksisti. Avtonomna vožnja hkrati prinaša dolgo serijo težav s pravili. Glavno je vprašanje odgovornosti v primeru nesreče, bo odgovarjal voznik ali proizvajalec avta? Ta tematika pa sproža nova vprašanja na področju zavarovanja. Že definicijo voznika, zapisano po dunajski konvenciji leta 1968, bi morali spremeniti.

Tehniki najbolj naklonjeni v ZDA

Ameriška vlada je doslej najbolj odkrito podprla razvoj sistemov za avtonomno vožnjo, saj naj bi ti v prihodnosti močno zmanjšali število nesreč na cestah. Obamova administracija bo zato v prihodnjih desetih letih za razvoj infrastrukture namenila štiri milijarde dolarjev, hkrati je podpisala dogovor z 18 proizvajalci avtomobilov o vgradnji sistemov v avtomobile, ki bodo omogočili komunikacijo s cestnim omrežjem.

V času, ko je tehnologija za avtonomno vožnjo že razvita, avtomobilski proizvajalci jo omogočajo s kamerami, senzorji in drugimi tipali, ki na cesti prepoznavajo ovire, obcestne črte in zaznavajo nevarnosti, se vsi po vrsti otepajo odgovornosti za poškodbe, ko do njih pride. Zakonodaja v nobeni državi na svetu sicer še ne dovoljuje samodejnega upravljanja avtomobila, za vožnjo je odgovoren voznik, ta pa mora ves čas vožnje tudi sedeti za volanom in upravljati oziroma bedeti nad uprav­ljanjem avtomobila. Ta hip le švedski Volvo napoveduje, da bo leta 2020 kot proizvajalec prevzel odgovornost nad upravljanjem avta, če mu bo to dovolila takrat veljavna zakonodaja.

Kdo je kriv za usodno nesrečo tesle na Floridi

Ameriški Tesla Motors, ki v tem hipu ponuja najnaprednejši sistem avtonomne vožnje autopilot 7.1, pa še ne govori o morebitni lastni odgovornosti. V prvi usodni nesreči za volanom tesle modela S je voznik prejšnji teden na Floridi trčil v prikolico vlačilca. Predsednik uprave Tesle Motors Elon Musk je pojasnil, da se je bela stranica prikolice skrila v sončni svetlobi, voznik in avtopilot nista zaznala nevarnosti ter nista zavirala pred oviro. Musk je še poudaril, da avtopilot ni popoln sistem, zato mora voznik med njegovo uporabo še vedno ostati zbran in nadzirati promet. Na to, da sistem ne omogoča popolnoma samodejne vožnje, pa sistem voznika opozori tudi ob vklopu.

Začelo se je pred četrt stoletja ...

Avtonomnost vozil avtomobilski proizvajalci razvijajo in prikazujejo že več kot tri desetletja. Začelo se je leta 1992 z Mitsubishijevim senzorjem, ki je meril razdaljo pred spredaj vozečim avtomobilom in voznika opozarjal pred trkom. Mercedes-Benzov distronic je leta 1999 povsem samodejno vzdrževal razdaljo pred spredaj vozečim. Šest let pozneje je distronic zmogel upravljanje avtomobila do ustavitve, hitrost, pri kateri deluje, se je povečala. Obenem so proizvajalci predstavili prve sisteme, ki so avtomobil upravljali znotraj obcestnih črt, če so jih zaznali.

Mercedes-Benz ima trenutno najbolj izpopolnjene sisteme med evropskimi znamkami, v novem razredu E je sklop sistemov, ki samodejno menjava vozne pasove, preprečuje nalet in spremlja promet s stranskih ulic ter se nanj odziva. Sistemi delujejo le do 60 sekund, nato mora voznik poprijeti za volan, sicer se izključijo. Mercedes-Benz je, podobno kot BMW, Audi, Volvo in nekateri drugi, varovalko vgradil, da se voznik ne bi povsem prepustil avtonomni vožnji in tako zagrešil usodnih napak na cesti. Pri Tesli Motors razmišljajo drugače, za delovanje sistema ni potreben občasen dotik volana.