Izstop Velike Britanije iz EU bo pošteno zamajal tudi domačo avtoindustrijo, ki zadnja leta naravnost cveti. Direktor Akrapoviča Uroš Rosa dvomi o prostotrgovinskem sporazumu Velike Britanije z EU, kar pomeni uvedbo carin. Prvi mož Hidrie Iztok Seljak pravi, da tudi slovenska industrija ne bo brez negativnih posledic.
Britanska avtomobilska industrija zadnja leta poroča o skokih proizvodnje, vlaganjih, trg pa o rasti. Lani je bilo na Otoku izdelanih 1,6 milijona avtomobilov, od tega je bilo 80 odstotkov izvoženih, od tega 900 tisoč v EU. Trg je dosegel 2,6 milijona prodaje novih avtomobilov, kar pomeni petino evropskega trga, večji je le še nemški. In kaj bo po izstopu Velike Britanije iz EU nastalo iz avtomobilske pravljice, zibelke industrije, kjer so se rodile znamke, kot so Rolls-Royce, Bentley in Aston Martin? Na Otoku je več kot 50 avtomobilskih tovarn, te pa so danes v lasti japonskih, nemških, kitajskih in indijskih podjetij. Največji avtomobilski proizvajalci Toyota, Nissan, Honda, Mini in Vauxhall so tovarne pred desetletji postavili zaradi obetavnega trga in izogibanja carinam (japonske znamke).
Proizvajalci lahko tovarne selijo v celinsko Evropo
Po besedah direktorja Akrapoviča Uroša Rose lahko z izstopom Velike Britanije iz EU izgine glavna prednost domačih proizvajalcev - nična carina pri prodaji na evropskem trgu. Rosa meni, da je verjeten scenarij selitev proizvodnje v celinsko Evropo. To pa bi pomenilo tudi veliko izgubo delovnih mest. Rosa sicer ne vidi večjih vplivov brexita na slovensko avtomobilsko industrijo, saj ta večinoma posluje z matičnimi podjetji, ki imajo sedeže ponavadi v Nemčiji. To zlasti velja za primere, ko je slovenska industrija dobaviteljica sklopov, ki so del platform, namenjenih večjemu številu vozil. Te platforme se ponavadi sestavljajo v drugi državi, v Veliki Britaniji pa je le konec procesa, združitev vseh sestavnih delov vozila. »Večji vpliv bo imel izstop na tista podjetja, ki sodelujejo neposredno s podjetji iz Velike Britanije.« Predsednik poslovodnega odbora Hidrie Iztok Seljak pa meni, da so posledice izstopa odvisne od številnih odločitev, ki še niso sprejete in so vsaj deloma še zelo nejasne. Gotovo pa ne bodo pozitivne. Ne za evropsko in s tem tudi ne za slovensko industrijo.
Na obzorju nov sistem prodaje Akrapoviča, skrb Hidrie
Akrapovič v Veliko Britanijo proda manjši delež izpuhov za avtomobile. Del količin proda prek proizvajalcev, preostanek pa prek agenta in distributerja. Vseeno v tem hipu razmišlja o spremembah, predvsem drugačni organiziranosti prodaje na tem trgu. »Morda se izkaže, da model agenture, ki ga uporabljamo pri prodaji avtomobilskih sistemov, ne bo več smiseln, ampak bo bolje prodajati prek distributerja, ki bi opravljal špedicijske in druge posle,« pravi Rosa. Tudi Hidria ima skromne neposredne dobave v Veliko Britanijo, ki nimajo večjega vpliva na poslovanje družbe. »Morebiten upad prodaje avtomobilov na tem trgu pa vseeno lahko prinese negativen vpliv. Razmere skrbno spremljamo in bomo temu ustrezno po potrebi tudi ukrepali,« še pravi Seljak.
Sporazum - da ali ne?
Kakšni scenariji so možni, ali bo Velika Britanija podpisala prostotrgovinski sporazum z drugimi državami EU? Uroš Rosa o tem dvomi, saj bi bilo to slabo znamenje za vse članice, če bi nečlanica imela enake pogoje. Seljak pa je prepričan, da bo prostotrgovinski sporazum vseeno sklenjen, ob tem se naslanja na primere Švice, Norveške in Islandije.
»To je slab dan za Evropo, vsekakor tudi za Veliko Britanijo,« je ob razglasitvi izidov referenduma povedal prvi mož Daimlerja Dieter Zetsche in dodal, da je Velika Britanija geografsko res otok, politično in gospodarsko pa nikakor. Analitska družba LMC Automotive se je na izstop odzvala z napovedjo upada prodaje za 120 tisoč vozil v tem letu, 400 tisoč v letih 2017 in 2018 ter ustavitvijo naložb v otoško avtoindustrijo, dolgoročno celo odpuščanje. Jaguar Land Rover, ki ima v Veliki Britaniji največji del proizvodnih enot, pa naj bi zaradi negativnega izida referenduma do konca desetletja imel vsaj milijardo evrov izgube, je poročal Autonews.
