Odgovor na vprašanje, kaj mora imeti dobra luksuzna limuzina, je nekritično neposreden - to, kar ima nemška trojica Audi, BMW in Mercedes-Benz. Zato, ker ima nemška trojica prek 80-odstotni delež na trgu luksuznih limuzin, natančneje limuzin in karavanov razreda D.
Volvo V90 - veliki šved se vrača po 18 letih odsotnosti
Kako so škatlasti švedi zaznamovali trg karavanov
Volvova mega limuzina bo pretresla nemški razred
evrov stane najcenejši volvo S90 T5 s 187 kilovati, dizelski S90 D4 s 140 kilovati stane 52.280 evrov, V90 D4 pa je še za 2.579 evrov dražji.
560
litrov je velik prtljažnik volva V90, v S90 meri 500 litrov.
15
tisoč volvov S90 in V90 so kupci naročili v prvem mesecu prodaje.
A Švedi, ki so od leta 2010 v lasti kitajskega Geelyja, so znova in zelo samozavestno vstopili v ta razred. Lani z luksuznim terencem XC90, junija letos pa še z limuzino in karavanom S90 in V90, ki vstopata v isti velikostni razred ter si z orjakom XC90 delita tudi velik del tehnike. Oblikovalski jezik novih švedov je izrazit - prednji del zaznamuje markantna maska z vidnejšim znakom, dnevne luči v obliki črke T, imenovane Thorovo kladivo, s strani so pri S90 vidne nezmotljive limuzinske poteze, ki so spet v modi, zadek pa je simpatično neroden, volvovski pač. Karavanski V90 ima zadaj spet volvove pokončne žaromete, ki se nadaljujejo v prtljažna vrata in tokrat bolj položno zadnje steklo - v imenu mode seveda, s čimer V90 nekoliko zanemarja škatlasto obliko predhodnikov.
Velikana po zunanjih merah
Oba volva sta resnično velika avtomobila, 4,96 metra dolžine že nekoliko sili razred višje, enako velja za 2,94-metrsko medosno razdaljo. Mere niso same sebi namen, urejena kabina z elementi iz modela XC90 je prostorna v vse smeri in tudi na zadnji klopi ne trpi za sindromom sodobnih limuzin - kupejevsko utesnjenostjo. Za volanom smo hitro našli dober položaj, se seznanili s pokončnim zaslonom na dotik, se kot po tablici sprehodili med meniji in se počutili domače v kakovostnem, barvno umirjenem in nevsiljivem okolju. Sedeži so značilno foteljasti in udobni, obenem niso brez bočne opore, naslon za roke je ravno pravšnji, predalov je veliko, majhna prestavna ročica pa je pripravno pri roki.
Malčka po prostornini motorjev
V zadržano razkošnem okolju smo pričakovali in dobili tudi umirjene stroje. Po cestah okoli španske Malage smo se zapeljali z dizelskim D5 s turbopolnilnikom in tehnologijo powerpulse, ki pri vsakem pritisku na plin ob pomoči stisnjenega zraka v posebni posodi poskrbi za boljšo odzivnost turbopolnilnika, ter z bencinskim T6. Glavna skupna točka motorjev sta štirivaljna zasnova in dvolitrska prostornina, ki podpira Volvovo vizijo, ki vodi h korenitemu zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Posledica je štirivaljni zvok, ki bo v očeh šestih in več valjev (raz)vajenih kupcev morda veljal za preskromnega.
Majhen dizel s polnimi pljuči
S strojema sicer ni nič narobe, dizelski z oznako D5 AWD razvaja s 173 kilovati, 235 konjskimi močmi ter 480 newtonmetri navora, že omenjeno pomočjo, ki v povezavi z mehko osemstopenjsko avtomatiko odpravlja turboluknjo, ter odločnostjo, značilno za šestvaljnike. Poln plin pomeni pospešek do stotice v natanko sedmih sekundah, največja hitrost je 240 kilometrov na uro, prožnost v vseh območjih vrtljajev pa je tolikšna, da je kakršnokoli priganjanje stroja nesmiselno, čeprav se temu ne upira, tudi če se želite peljati malo hitreje. Dizel, ki tovarniško porabi 4,8 litra, je na preizkusu spil slabih osem litrov, pa smo ga na vijugastih cestah okoli Malage kar pošteno mučili. Učinkovito!
Sramežljivi turbobencinar
Še več veselja prinaša motor T6, spet dvolitrski štirivaljnik, tokrat bencinski s turbopolnilnikom, 235 kilovati oziroma 320 konjskimi močmi ter 400 newtonmetri navora. Motor, razen pri značilnem zvoku, ki je v tem primeru precej spretno zadušen, spretno skriva svojo majhnost. Odločno pospešuje že iz nizkih vrtljajev, poln plin pa prinese športne pospeške - v 5,9 sekunde do sto kilometrov na uro - in porabo, ki se sicer brez težav giblje pod desetimi litri, izstreli na 15 in več litrov (tovarna obljublja 7,2 litra).
Zelo dobro deluje tudi volvov štirikolesni pogon, serijski pri obeh preizkusnih modelih, ki na zadnjo os lahko pošlje do 50 odstotkov moči in tako poskrbi za boljši oprijem. Karavanski V90 D5 se je hkrati prepričljivo izkazal tudi med zavoji, ob priganjanju je dokazal stabilnost in uravnoteženost ter nezahtevno vodenje, verjamemo, da tudi zaradi lahkega motorja v nosu, lahkoten, a natančen menjalnik ter ravno pravšnje blaženje na slabših podlagah.
V motorni ponudbi so sicer še osnovni dizel D4 s 140 kilovati in brez električnega kompresorja, T5 bencinar s 187 kilovati (254 konjskimi močmi) ter T8 z motorjem iz modela T6 in električnima strojema z baterijo na zunanje polnjenje, ki mu pomagata do sistemske moči 300 kilovatov (407 konjskih moči). Zgolj na elektriko bo T6 prevozil 45 kilometrov, uradna poraba goriva je le 1,9 litra na sto kilometrov.
Video - vozi že skoraj sam
Kljub preostalim dobrotam najsvetlejša plat obeh novih volvov ostaja varnost, ki poskrbi, da sploh ne pride do trka ali naleta. Potnikom S90 in V90 denimo ponujata nadgrajen sistem za zaviranje v sili (city safety collision avoidance), ki podnevi in ponoči zaznava in poskrbi za izogibanje tudi večjim živalim. V volvu XC90 je sklop rešitev, ki ob izletu s ceste ublažijo posledice trka.
Bolj vsakdanje uporaben pa je sistem pilot assist, ki omogoča polsamodejno vožnjo. S senzorji in kamerami sistem kombinira delovanje radarskega tempomata (vzdržuje hitrost pred spredaj vozečimi) in sistema za vožnjo znotraj cestnih črt. Sistema v praksi delujeta odlično, ob enostavnem vklopu s tipko na levi strani volana se S90 in V90 spremenita v pametna stroja, ki do pol minute v celoti obvladujeta cesto in dogajanje okoli nje. Po približno 15 sekundah sistem začne opozarjati voznika, da bo moral poprijeti za volan, po pol minute pa dejansko odpove, rahel premik volana pa ga spet vklopi.
Foto in video: Miloš Milač
