Budimpešta je zaradi svoje bogate zgodovine in osupljive arhitekture vredna obiska, z bencinskimi hlapi zasvojeni pa vsako leto obvezno romajo tudi na dobre pol ure oddaljeni Hungaroring.
Med dirkači Formule 1 ozka in zavita steza sredi madžarskih gričev ni posebej priljubljena, veliko bolje se tam znajdejo dirkači DTM prvenstva, za zadetek v polno pa se je med 14 ovinki, 700-metrsko ciljno ravnino in umetnimi 90-stopinjskimi šikanami izkazal novi in obenem najmanjši član BMWjeve športne družine M.
Najmanjši, a nič manj strupeni M
Agresiven nos z velikimi režami vstopnega zraka, stilizirana črka M, napeti boki, razširjeni koloteki, ogromne zavorne čeljusti in diski, širok zadek ter - tradicionalno - par dvojnih ločenih izpušnih cevi že na pogled ne puščajo dvomov, da je pred očmi vražje zmogljiva različica kakega Bavarca, ki pod pločevino gotovo ponuja tehniko in zmogljivosti za sladokusce.
Čistokrvnim športnim modelom M3, M4, M5 in M6 se je zdaj pridružil še M2, ki bo s ceno okoli 65 tisoč evrov poskrbel za rast prodajnih številk BMW M športnega oddelka in širjenje kulta najmočnejše črke na svetu tudi med mlajšimi kupci.
Tako ne čudi, da je bil agresivni malček ob dodatno našpičenih modelih M3, M4 in M6 najbolj zaželena stvar na jutranjem ogrevanju - »panoramski« vožnji po (avto)cestah v zaledju Hungaroringa. Jasno je, da okolica tokrat ni zanimala prav nikogar med nami.
Manj moči, a tudi manjša masa kot M4
S steroidi napojeni M2 že ob pritisku na gumb za zagon motorja namreč sporoča, da z njim ni šale, občudovanje in strahospoštovanje zaradi zadnjega pogona pa nabriti kupe zbudi tudi zaradi močnih genov večjega brata.
Pod izrazito športno postavo (v primerjavi z M235i ima za 64- oziroma 71 mm širša koloteka) najmanjšega M v družini se namreč skriva zmogljivo podvozje z aktivno zaporo diferenciala iz modela M4, tudi 19-palčna platišča, v modro obarvane štiribatne zavorne čeljusti, natančno krmiljenje in motor so isti.
Trilitrski vrstni šestvaljnik je v 447 centimetrov dolgem M2 resda podprt le z eno turbino in zmore 272 kilovatov (370 KM) največje moči, kar je 60 »konjev« manj kot v M4, novinec pa je približno enako težak - tehta namreč 1.570 kg -, krajša medosna razdalja in bolj kompaktne mere pa ob 500 newtonmetrov največjega navora obljubljajo še večjo agilnost med ovinki. Zabava se lahko začne!
Do stotice v 4,3 sekunde
Z M2 njim smo sprva umirjeno sledili prometnim tokovom, se v gneči »pasli« nad tipično športno ukrojeno notranjostjo, ki jo popestrijo usnje in alkantara, razni M dodatki ter prepoznavna ročica 7-stopenjskega dvosklopčnega M-DCT menjalnika, prazne cestne odseke pa že izkoriščali za prebujanje zverinskega karakterja pod motornim pokrovom.
M2 z mesta do sto kilometrov na uro s pomočjo »launch controla« namreč skoči v le 4,3 sekunde, končna hitrost je omejena na 250. Med bliskovitim skakanjem igle merilnika vrtljajev med številkami navzgor in navzdol se tja do 7.000 vrtljajev oglaša z izrazito športno noto, ki te še dodatno zasvoji, desno nogo pa ob hkratnem premikanju prestavnih ušes ob volanu ne pusti kaj dolgo spati.
Modri dirkač je tako kar klical po tem, da ga skozi bokse zapeljemo v varno zavetje Hungaroringa, kjer nam je pokazal svoj divji obraz ter tudi ob tekmovalnem vložku poskrbel za špricanje adrenalina v višave.
Kako se civilni M izkaže na dirkališču
Pri BMW namreč niso kaj dosti komplicirali, z M2 so nas spustili naravnost na dirkališče, kjer naj bi preizkusili vse, kar njihov »baby M« zna in zmore v praksi.
Na razgibani stezi, kjer se bodo sredi julija podili Nico Rosberg in drugi junaki karavane Formule 1, so predvsem za demonstracijo učinkovitosti zavor postavili nekaj šikan, razpostavili merilce časa, nas razporedili v dve skupini, za spodbudo pripeljali mladega DTM dirkača Toma Blomqvista, z inštruktorjem spredaj v nekaj hitrih krogih razkazali dva odseka proge ter nas s »3..2..1..Go!« enega za drugim spustili v napeto dirko s časom.
M2 se je z grobega asfalta izstrelil kot puščica, že na krajši ravnini mimogrede presegel avtocestne omejitve ter v nadaljevanju proge v načinu Sport+ naravnost blestel pri hitrosti v ovinkih.
Odlično podvozje, ravno prava količina moči in navora, široka poza, Michelinove športne pnevmatike, zelo informativen volan in predvsem vrhunsko podajanje informacij s ceste do čutil na hrbtu in zadnjici so v divji gonji skozi zavoje Hungaroringa poskrbeli za vodljivost in adrenalinsko zabavo brez primere.
Ubogljiv in vražje hiter
O podkrmarjenju tudi pri visokih hitrostih ni bilo sledu, pred 90-stopinjskami šikanami je M2 dobesedno ugriznil v asfalt, v hitrih zavojih pa dodatno navdušil s kontroliranim drsenjem. Morebitne poskuse pretiranega uhajanja zadka v iskanju idealne linije ter bitki na vse ali nič je hitro umiril že lahen popravek z volanom.
Po četrtem mestu med skupino 30. novinarjev smo si Hungaroring pokorili še s tremi divjimi krogi za Blomqvistom ter hitrostjo prek 220 na uro na cilji ravnini.
Skozi ves čas dirkanja z M2 niti enkrat nismo prišli v situacijo, da bi šel avto kakorkoli drugače, kot smo želeli, tudi zavore po celodnevnem mesarjenju niso kazale nobenih znakov popuščanja.
Meje najbolj vročega M na pisti so postavljene zelo visoko tudi za prekaljene dirkaške mačke in izkušene inštruktorje, z izklopljeno stabilizacijsko elektroniko in »driftanjem« pa je M2 v rokah profesionalca poskrbel še za dodatno navdušenje na sopotniškem sedežu.
Vnovični pogled na cenik po dirkaških vragolijah je le še potrdil, kar se nam je podilo po glavi že marca v Ženevi: M2 za malo denarja prinese zares veliko »muzike«, po načrtih Bavarcev pa naj bi si s šest tisoč primerki letno odrezal skoraj petino M prodaje.
Foto: BMW
