Morda bo kdo ob omembi dizelskega motorja v športniku prenehal z branjem, ali pa je ob pogledu na črki TT že namrščil obrvi. "TT je ja bolj avto za ženske!"
Še ne tako dolgo nazaj bi razumeli in oprostili, vendar pa si novi Audi TT lahko pridobi spoštovanje tudi pri moškem spolu - čeprav ohranja prednji pogon, na zadku nosi napis Ultra in s tem pod motornim pokrovom 2,0-litrski turbodizel s 135 kilovati oziroma 184 konji. Dvome hitro razblini na cesti, zaupanje poplača z odlično vozniško izkušnjo in prijaznostjo do denarnice, v kabini pa navduši s prefinjeno zmesjo minimalizma in futurizma.
Audi je sicer leta 1998 s prvim TT sprožil pravo malo revolucijo, široka paleta motorjev in ugodna cena pa je nakup svojega športnega kupeja omogočila tudi tistim s plitvejšim žepom in z manj športnimi ambicijami.
Audi TT je nedvomno popestril razred športnih avtomobilov, a je s svojo izvirno obliko v stilu mešanice hrošča in Porscheja "zakuril" predvsem ženske, pri moških pa puščal mešane občutke. Če k temu dodamo še povprečno lego med ovinki in preslabo pri višjih hitrostih je jasno, zakaj je bil močnejšemu spolu TT praviloma prenežen približek športnika.
Z drugo generacijo 2006 se TT svojega slovesa nežnosti ni povsem znebil, čeprav je za volanom postal bolj dinamičen ter oblikovno jasno ponudil odgovor, kaj je spredaj in kaj zadaj. Moški spol smo občasno videvali na sovoznikovem sedežu, za volanom pa so uživale ženske.
Tretja generacija TT stvari postavlja na pravo mesto, za volan športnega kupeja se bodo radi spravili tudi moški. To pomalem potrjuje tudi znanec, ki je sestri že po nekaj odpeljanih kilometrih "spulil" njenega novega TT in ji do nadaljnjega prepustil zmogljivega športnega terenca - v njenem prejšnjem TT se ga je videlo zgolj pomotoma.
Novi Audi TT se oblikovno namreč naslanja na večji in zmogljivejši R8, kar že dvigne raven moškega testosterona. Linije so odločne in agresivne, kar poudarjata zajetna prednja maska v enem delu, markantne in prepoznavne prednje luči z LED tehnologijo (za doplačilo tudi matrične) ter velike reže za zajemanje zraka. Široke obrobe blatnikov spomnijo na prvo generacijo, tudi stranska linija je ostala prepoznavna in ne dovoli zamenjave za kak drug model.
Kratek in zajeten nos, nizka in močno zaobljena streha, minimalistični zadek, poudarjeni pragovi in krajši previsi nad kolesi so tisto, kar s strani zaznamuje 4,18 metra dolgi TT.
Zadaj bo v splošnem sila aerodinamični kupe na 1,83 metra širine nedvomno požel pohvale, športni karakter mu vdahnejo tudi par krepkih izpušnih cevi izpod difuzorja in pomični spojler, tretja zavorna luč pa se med zadnjimi lučmi všečno razteza čez celotni rob 305/712-litrskega prtljažnika. Tudi zadnje luči so oblikovane na novo ter ponujajo prepoznavno grafiko.
Čeprav so oblikovne novosti s TTja odpihnile nežnost, ki se je pogosto očitala prvi generaciji, bo s svojo obliko (ostal) všeč tudi ženskam, oba spola pa bo znal prepričati z notranjostjo na 250 cm medosne razdalje.
Kabina je ob odličnih in v več smeri nastavljivih športnih sedežih z dovolj bočnega oprijema in ravno prav debelem volanu v celoti podrejena vozniku, brez klasičnega sredinskega zaslona in z redkimi stikali na sredinskimi konzoli minimalistična ter s povsem digitalno instrumentno ploščo tudi futuristična.
Sopotniku in do dvema manjšima zadaj (2+2) to sicer ne bo všeč, saj ima voznik vse informacije (tudi zemljevid navigacije) pred seboj na 12,3-palčnem zaslonu "virtual cockpita". Z njim so povsem zamenjali klasične merilnike, voznik pa si na osrednjem in edinem zaslonu nastavi veliko kombinacij podajanja informacij.
Tako je lahko navigacija (2.880 evrov) razpotegnjena čez skoraj ves zaslon, pri tem sta merilnika za hitrost in motorne vrtljaje stisnjena povsem v kot. Večino časa bo imel voznik pred seboj klasično velika merilnika, med njima navigacijo ali kake druge potrebne informacije, vse skupaj pa bo upravljal tudi s pomočjo obvolanskih stikal.
Armaturna plošča zaradi virutalnega kokpita ne pozna sredinskega zaslona, niti takšnega, ki bi se ob pritisku na gumb vendarle prikazal iz utora, pa ji vendar ne moremo očitati, da je dolgočasna. Na sredini so namreč trije veliki in okrogli zračniki, oblikovalci pa so v njihovo sredino prefinjeno namestili stikala oziroma gumbe za upravljanje klimatske naprave, še dva za odroševanje stekel pa dodali med zračnika.
Sredinska konzola je preprosta, na njej je vsega šest gumbov, tudi tisti bolj "vroči". Z enim prek Drive Selecta (232 evrov) avtu nastavimo karakter (samodejno, dinamično, udobno, varčno in individualno), omejimo poseganje stabilizacijske elektronike ali iz ritke prikličemo spojler.
Do ostalih funkcij preprosto in intuitivno dostopamo prek osrednjega terminala MMI za ročico menjalnika - ta je namreč občutljiv na dotik ter omogoča tudi pisanje s prsti.
Audi TT s svojo pojavo brez težav naredi vtis na mimoidoče. Ko se tako približuješ vozilu in na vratu čutiš poglede, le s potegom kljuke odpreš vrata, se športno nizko namestiš v izdaten usnjen sedež ter pritisneš na gumb za zagon motorja pa zna raven testosterona pri moških vsaj začasno upasti.
Izpod motornega pokrova se za osnovno ceno 39 tisoč evrov (testni 56.600 evrov) kaj lahko namreč ne sliši gromkega renčanja ampak zgolj nezgrešljiv ropot 2,0-litrskega dizelskega motorja - ob hladnem zagonu pride za dizle tipičen zvok še bolj do izraza.
Čeprav s samim motorjem ni nič narobe - zgledno se je dokazal že v VW golfu GTD in Seatovem leonu FR -, je dizel v športnem kupeju za marsikoga smešna ali celo nemogoča kombinacija, ki bi jo bilo treba prepovedati. Pozabiti je namreč treba na vrtenje v visoke vrtljaje in glasni orkester pod motornim pokrovom, ki mu vsak z veseljem prisluhne. No, morda v zgodbo o nemogoči kombinaciji spada še prednji pogon v takšnem avtomobilu...a na oboje ima TT vsaj delni odgovor.
Na vrhu ponudbe je za zdaj TT S z 228 kW (310 KM) in quattro pogonom za 55 tisoč evrov oziroma 57.800 evrov za različico z S-tronicom. Ljubitelji prepiha lahko posežejo tudi po roadsterju, ki je od kupeja dražja za okoli tisočaka.
Številke o moči namigujejo, da bo TT-ja s 184 konji lahko krotiti, vendar pa je dizel kljub vsemu še kako igriv in radoživ. Za užitke v vožnji poskrbi elastičen motor (zgledno vleče že od prostega teka naprej) s krepkim navorom (380 Nm med 1750-3250 vrtljaji v minuti), kar zmore v zadnjico prikazati konkreten občutek brce.
Vozniku bodo nasmeh izvabili še brezhibno natančen in hiter šeststopenjski menjalnik, odlično izračunana prestavna razmerja, neposreden in natančen volan ter dokaj čvrsto nastavljeno podvozje (športni paket S line za 2.700 evrov). V dinamični nastavitvi ušesa poboža tudi generirano športno brundanje motorja - splošni vtis dizla je s tem precej boljši.
TT precej svojih odlik pokaže med kratkimi ovinki, v srednjih in dolgih pa poskrbi za veliko mero zabave. Voznik se mimogrede vživi v igro, z njo naraščajo tudi vrtljaji, ki mimogrede skočijo prek štiri tisoč vse tja do 4700, kjer elektronika prekine dotok goriva. Ko voznik (delno) izključi stabilizacijski sistem, za dodatno mero zabave na gladkem asfaltu poskrbi tudi igrivi zadek, z ESP ali brez pa je vožnja zabavno uživaška.
Pretiravati ne gre, v niti ne tako zelo skrajnih primerih namreč nos vozila sili iz ovinka, kar lahko pripišemo tudi teži motorja. Zaradi navora je potrebna tudi zmernost pri speljevanju, sploh na mokri podlagi. Audi TT z mesta do sto kilometrov na uro sicer "potegne" v sedmih sekundah ter doseže najvišjo hitrost 241 km/h.
Dizelski TT zmogljivosti uspešno kombinira z nizko porabo, za marsikoga prav v tem grmu tiči tisti pravi zajec. Le koliko atraktivnih športnih avtomobilov je moč peljati hitro, se pri tem zabavati in naužiti pogledov ter hkrati ne zapraviti celega premoženja na bencinski črpalki?
Audi TT 2.0 TDI ultra se s porabo namreč brez težav kosa z varčinimi družinskimi avtomobili. Testna poraba je resda znašala sedem litrov (tovarna 4,9/4,7/4,2), a se ga da brez težav voziti tudi s šestimi litri, uživaška in lahkotna vožnja pa bo zahtevala le dobrih pet litrov dizla na sto kilometrov.
Audi TT je v tretji generaciji postal igračka, ki jo v roke radi primejo tudi moški, kar je morda eden večjih korakov naprej. Mali športni kupe z dizlom v nosu se resda zdi še najbolj primeren za preudarne gospe in gospodične ter tiste moške, ki dajo nekaj več na splošni imidž in manj na zmogljivosti. Za tiste, ki prisegajo na moč in suveren nastop bo dvolitrski TFSI sicer boljša izbira, za najbolj zahtevne pa sta prava stvar TT S ali strupeni TT RS, ki pride kmalu na trg.
Foto: Matej Kačič
