Na tisto, kar o svojih avtomobilih reče tovarna, se ni zanesti. Ali vsaj ne prav pogosto. Ampak tokrat bo kar držalo, kar pravijo: je kombilimuzina, malo tudi športni terenec, še najbolj pa enoprostorec, torej modni crossover ali križanec. Velja za peugeot 3008 z naslednikom tik pred vrati.
Novi 3008 - v kakšno vozniško okolje bo vabil
Razumljiva raznolikost, a brez začimb
Raznolikost značaja tega avtomobila, ki je na avtomobilskem svetu od leta 2009, je precej razumljiva. V modelski ponudbi tovarne, ki je prvi ali drugi del galskega koncerna PSA (skupaj s Citroënom, pri čemer se po novem imenuje skupina PSA), ni kakšne presenetljive in v sedanjih časih tako rekoč nujne modelske pestrosti. Skoraj z Lune je opazno, da nimajo športnega terenca oziroma suva, torej avtomobila, ki je zlasti na evropskih tržnih prostorih tako vroč, da bolj skoraj ne bi mogel biti. In ker je tako, so v rojstni list 3008 zapisali, da je tudi športni terenec. A te „začimbe" skoraj ne zaznaš.
Prenova opravljena z občutkom
Prenova, opravljena pred časom, je bila minimalistična, vendar narejena z občutkom - avto je na pogled sodobnejši. Tega sicer ne opaziš prvi hip, a ko se postavi zraven „stari" 3008, je razlika očitna. Če že iščeš tisto, kar naj bi bilo „suvovsko", je to »srebrna« zaščita prednjega in zadnjega dela podvozja, pa še tako rekoč neopazna oziroma nič posebej suvovsko izrazita 15-centimetrska oddaljenost od tal. A vendar sediš nekaj višje, kar ne more biti eden naglavnih grehov. Precej bolj je prepoznavna enoprostorska vsebina, zlasti v notranjosti. Skratka, tale peugeot je precej tipičen križanec, kar pomeni, da ima vsakega po malem. In precej v to smer se peljejo sodobni avtomobili, prav ali ne.
Notri enoprostorec, a ne v celoti
Znotraj te pričaka velika prednja šipa, tipična za enoprostorca. Načeloma s tem ni nič narobe, je pa že dolgo jasno, da je s tem zagotovljeno vsaj dvoje: veliko svetlobe in tudi veliko toplote. Pozimi dobrodošlo, poleti precej manj, pri čemer svoje doda prav tako enoprostorsko značilna velika plošča armature, ki deluje kot dodatni grelec notranjosti. Seveda ima 3008 značilno trikotno stransko okence na levi in desni strani. Ker je prednji opornik strehe zajeten, trikotno okence pa ima še nekaj tanjši opornik, to med ostrejšim zavijanjem v levo zastira dober pogled. Ni usodno, navdušujoče tudi ne, a je seveda jasno, da to ni pomanjkljivost zgolj tega peugeota.
Peugeot 3008 active 1.6 blueHDi 88 kW aut. stane po rednem ceniku in z avtomatskim menjalnikom 27.310 evrov, kar pa seveda ne pomeni, da je ob različnih akcijah takšna tudi njegova končna cena. Na slovenskem trgu 3008 ne spade med najbolje prodajane peugeote. Ta lovorika gre veliko manjšemu 208, ki je letos pri nas našel 235 kupcev. S tem se je uvrstil med dvajset najbolje prodajanih osebnih avtomobilov na trgu pod Karavankami. Precej tesno za petami mu sledi 308, torej francoski golf, vsi drugi pa že precej zaostajajo. Tovarna Peugeot je letos pri nas prodala 840 vozil in si zagotovila 5,03-odstotni tržni delež, kar je nekaj bolje kot v primerljivem lanskem času. Nesporno pa je, da gre tej galski avtomobilski tovarni, ki je že precej časa dokaj tesno povezana s Citroënom, v zadnjih dveh letih precej bolje. Videti je, da je to (tudi) posledica nove strategije, ki jo uvaja in uveljavlja Carlos Tavares, še do konca leta 2013 drugi mož prav tako francoskega Renaulta, ki je, logično, velik konkurent Peugeotu. Tavares je med drugim precej skrčil število modelov (mnogi obžalujejo upokojitev všečnega roadsterja CRZ) in napovedal širitev na trge, na katerih tovarne doslej ni bilo ali pa se je od tam umaknila, kar velja predvsem za nekatere prostore na Bližnjem in Srednjem vzhodu (Iran, Egipt ipd.)
Armaturna plošče je ovita okoli voznika. Nič slabega. Zajeten, pravzaprav zelo zajeten je sredinski del med voznikom in sovoznikom. V bistvu je to upravljalski center avtomobila. Pred voznikom sta dva zlahka berljiva okrogla merilnika, sredi armature oziroma pod prednjo šipo pa se boči barvni zaslon z navigacijo. Je malenkost predaleč, pri čemer se zavedam problematičnosti opazke - za one, ki vidijo dobro, je nesmiselna, ampak za tiste, ki imajo s tem nekaj manjših težav, je to problem. Morda je takšna namestitev dokaz zrelosti 3008. Ve se, da so multifunkcijski zasloni novodobno bistvo avtomobilov in je treba zanje vedno najti pravi prostor, pa naj stane, kar hoče. Pri galski avtomobilski hiši se temu še niso povsem uklonili, vsaj s 3008 ne. Ni tako grozno, kljub vsemu.
Zlahka prepoznavna uporabnost
Uporabnost, bistvo enoprostorskosti, je zlahka prepoznavna. Veliko, res veliko je odlagalnih prostorov, predalov, odlagališč za kozarce in še marsikaj. Med prednjima sedežema je predal tako globok, da je že skoraj preglobok. Ugaja ročaj na levi strani sovoznikovega sedeža, pripet na armaturno ploščo, dokaz želene suvovske nravi?!
Sedenje zadaj je spodobno - ni kakšnega prostorskega razkošja, še manj izjemne stiske. Velja za dva, tretji je pač tretje kolo...Zadnja sedežna klop je deljiva po tretjinah, povsem zložena ustvari z dnom prtljažnika uporabno ravnino.
Prtljažnik? Volumensko - najmanj 435 in največ 1245 kubičnih decimetrov - je precej daleč od prtljažniškega Olimpa v svojem razredu, a ponuja dobrodošlo posebnost: možno je podreti tudi spodnji del prtljažnih vrat, s tem pa se podaljša prtljažnik.
Uporabno. Se pa čudim vsaj dvakrat: najprej zato, ker se konkurenci tako podaljšan prtljažnik očitno ne zdi nekaj dobrega (da bi to posnemali), drugič pa zaradi tega, ker je sistem zlaganja zadnje sedežne klopi v 3008 povsem konvencionalen. So avtomobili, ki v tem pogledu že nekaj časa ponujajo veliko več. Halo, Peugeot?!
Motor, dizelski štirivaljnik z 88 kilovati/120 konjskimi močmi glede na značaj avtomobila zadovoljivo ustreza. Povsem verjetno je, da je je avto v tej kombinaciji ena dokaj pogostih izbir, še posebej, ko gre za družinsko uporabo in relativno veliko prevoženih kilometrov, kar pa je tako ali tako smisel dizelskega pogona.
V avtomobilih, kot je 3008 (pa tudi sicer), bi bilo treba uzakoniti avtomatski menjalnik. Razlogi? Glede na to, s čim vse si da med vožnjo opraviti (družinski) voznik, predstavlja avtomatika pomemben element varnosti, saj ni treba prestavljati in pritiskati na pedal sklopke. Ena roka in ena noga sta prosti, torej... Res je, da avtomatski menjalnik poveča končno ceno in malenkostno poveča porabo, a dobrobiti so povsem nesporne.
Glede porabe: tovarniško deklarirana (povprečno 4,2 litra) je nedosegljiva, realna je v razponu med 6,6 in 6,8 litra. Še o avtomatiki: v voznem programu S oziroma sport se ne zgodi nič izjemno pretresljivega, je pa res, da motor prestavlja pri višjih vrtljajih oziroma v bližini številke 4000. Toda to počne (pre)hrupno, kar seveda moti. Če se hočeš voziti nekaj bolj športno, je ustreznejša izbira ročnega prestavljanja, saj to voznik počne bolj prefinjeno oziroma z več občutka.
In seveda - kakšna posebna vozna dinamičnost temu peugeotu le ni pisana na kožo. Peugeot 3008 je tipičen križanec: stavi na univerzalnost, splošnost. To je dobro. Slabše je, da se skoraj ne zapiše v spomin - ne v dobrem ne v slabem. Je nekako mlačen. Morda je njegova največja „slabost" pravzaprav slabost tovarne - njeni avtomobili ne slovijo po germanski natančnosti, še manj latinski (italijanski) karoserijski privlačnosti ali japonski zanesljivosti. Tako je bilo še pred nedavnim. Sedaj se je že marsikaj spremenilo, Peugeot s Tavaresom trasira novo smer. Reči, da je 3008 vsaj malo relikt prejšnjih časov, ne more biti bogokletno.
Carlos Tavares je zadnji mesec nekaj bolj v ospredju pozornosti zaradi plače oziroma dohodkov za leto 2015: dobil bo ali je 5,24 milijona evrov ali skoraj še enkrat več kot leto prej! Prav zaradi tega se je oglasila celo francoska vlada, kajti Francija ima v svojih rokah 14 odstotkov Peugeota. Premier Manuel Valls je dejal, da je Tavares sicer uspešen direktor, a po drugi strani očitno ne ve, kako živijo ljudje v Franciji in delavci Peugeota. Oglasili so se tudi sindikati, ki pravijo, da je nesprejemljivo, da si v času, ko na desetisoče ljudi izgublja delo, povečaš plačo. Ker so pred vrati poganjanja s sindikati skupine PSA, bo na ta račun zanesljivo slišati še marsikaj.
Foto: Miloš Milač