Potovalnost je med motoristi različno razumljena. Tisti, ki si kupujejo prvega s pomočjo filmske industrije, se zapodijo po križarko, boleč vrat in roke pa jih kmalu opozorijo na napačno odločitev. Nekateri si pod tem pojmom predstavljajo hondo gold wing ali kakšen veliki potovalni BMW. Odločitev je v obeh primerih prava, če ti ustreza umirjeno kotaljenje po asfaltu. Tisti, ki pa pri sopotniku išče kompromis, najboljše iz več svetov, se ozira za enduro potovalniki ali športniki turisti. Ločnica med njimi je predvsem v položaju za krmilom in stopnji športnosti, tako je tudi pri obeh bavarcih. Pri teh pa se zdi, da sta stroja še bliže, kot ju sicer opisujejo podatki in zasnova.
Dva recepta za podoben cilj - hiter potovalnik
evrov je redna cena BMW S 1000 XR.
14.200
evrov je redna cena BMW R 1200 RS.
BMW S 1000 XR je namreč stroj, ki prinaša kompromis nove vrste. Z močnim litrskim štirivaljnikom iz dirkalnika S 1000 RR, oslabljenim na 118 kilovatov (160 konjskih moči), se oddaljuje od hišnega avanturista R 1200 GS. S položajem stopalk, krmila in geometrijo okvirja pa se mu močno približuje. Zakaj ga je BMW razvil, je kar jasno, S 1000 XR je namenjen boju z ducatijem multistrado, najmanj enduro motociklom od vseh potovalnih endurov. Na drugi strani je R 1200 RS zelo sodoben, a v svoji zasnovi klasičen športni turist z bokserjem med kolesi, ki zmore 92 kilovatov oziroma 125 konjskih moči. Obema je skupna bogata bera elektronike, od učinkovitega ABS, pri XR je še dvostopenjski v različici pro, ki je učinkovita tudi v zavojih, nastavljivega vzmetenja ESA do doplačljivega samodejnega vklopa sklopke gear shift assist ...
S 1000 XR: GS s štirivaljnikom med kolesi
In kaj pove cesta? Osebno sem se bolje počutil na S 1000 XR, ki ponuja res udoben položaj za krmilom, podobnega kot bolj robusten R 1200 GS. Ko zaženeš stroj, film sicer začne teči drugače, predvsem hitreje. Umirjena vožnja postreže z umirjenim delovanjem štirivaljnika, ki je tja do tri, štiri tisoč vrtljajev mehak, prožen in več kot dovolj zmogljiv za križarjenje.
Vzmetenje je v osnovi kar čvrsto, posedanje med zaviranjem zaradi dolgega hoda klasičnih, sicer obrnjenih vilic še vedno zaznavno, vsaj v standardnem načinu. Vetrna zaščita je skoraj brezhibna in dobro deluje tudi pri večjih hitrostih. Privijanje plina pa v S 1000 XR prebudi del dirkaške tehnike te znamke, motor se v srednjem območju okrepi, v zgornjem pa silovito in brez obotavljanja kot dvovaljnik v multistradi sune prek desetih tisočakov in pričara pospeške na ravni superšportnikov.
Na pogled umirjeni enduro potovalnik se spremeni v cestno zverino, zavore in vzmetenje brez težav sledijo, tudi masa 228 kilogramov z vsemi tekočinami se ne zdi visoka, ni občutna, zavoji pa v bolj globokih nagibih kljub mirnosti opozarjajo, da gre za drugačno, bolj potovalno zasnovo. Vseeno, sanjski stroj za popotnike s športno žilico, ki jim ne bo težko odšteti 16 tisočakov za enega najpopolnejših športnih popotnikov na trgu.
R 1200 RS: značajski in bolj športni potovalnik
Tistemu, ki mu bo na dolgih poteh zmanjkalo športnosti, še zlasti pri položaju za krmilom in tudi v zavojih, pa se mora ozreti za klasičnim športnim turistom R 1200 RS, ta je s ceno 14.200 evrov tudi cenejši od S 1000 XR. Tehnično ga s prej opisanim sicer druži kopica elektronike, razen sistema ABS pro, okvir in agregat tega stroja pa postavljata med njima veliko ločnico. Nenavaden je podatek, da R 1200 RS tehta osem kilogramov več kot XR, čeprav tega med zavoji ne pokaže, bokser mu znižuje težišče. Bolj čvrsto je tudi vzmetenje, ki se bolj poda k hitrejšim zavojem, zavore so brezhibne, lahko jih je odmerjati. Trikotnik stopalk, sedeža in krmila pa še vedno ponuja dokaj udobno držo za krmilom, ki je daleč od klasičnih superšportnikov, a tudi od GS razkošja ki ga ponuja S 1000 XR. R 1200 RS je ostal dober kompromis med potovalnikom in športnikom, a k potovalnosti pristopa s smeri športnega motocikla s prilagojeno geometrijo.
Zaradi bokserskega stroja je obenem bolj tresoč, a vseeno ne toliko kot v preteklosti, v spodnjem območju je precej bolje odziven in ga je veselje voziti tudi pri tri in štiri tisoč vrtljajih in v srednjem območju med pet in sedem tisoč; vrh 125 newtonmetrov (13 več kot S 1000 XR) doseže pri 6.500 vrtljajih. Tam, kjer S 1000 XR šele pošteno zadiha, bokserju začnejo pojenjati moči. Hkrati je s šestimi litri tudi za slab liter varčnejši od štirivaljnega stroja.
Foto: Miloš Milač
