Velike stave na hibridno prihodnost

Prodaja vozil s hibridno tehnologijo se bo po napovedih v Evropi kmalu potrojila, saj bodo do leta 2021 začeli veljati strogi okoljski predpisi, ki se bodo še zaostrili. Meja škodljivih izpustov ogljikovega dioksida bo čez pet let upadla na 75 gramov, kar avtomobilske proizvajalce in dobavitelje že danes sili v večja vlaganja.

Zaostreni predpisi bodo hkrati pospešili razvoj električnih motorjev, klasičnih in priključnih hibridov, avtomobilov na vodik, utekočinjeni naftni in zemeljski plin ter drugih alternativnih tehnologij, še vedno se bodo razvijali tudi motorji z notranjim izgorevanjem. Pravi hit v prihodnjih letih naj bi bili po mnenju strokovnjakov hibridi, predvsem priključni.

Ceni hibrida in dizla izenačeni leta 2020

Hibrid je namreč precej udobna in tiha rešitev, v mestu se lahko polovico časa vozite zgolj na elektriko, ob tem se bo njihova cena, predvsem cena baterij, z večanjem količin v prihodnje zniževala, torej obrnjeno kot pri dizelskih motorjih. Sčasoma se bosta ceni dizelskih motorjev in bencinskih hibridov izenačili, kar naj bi se po mnenju strokovnjakov zgodilo že leta 2020. V analitski hiši IHS Automotive so prepričani, da bodo tega leta avtomobili s kombinacijo klasičnega in električnega motorja (hibridi) ter na zunanje polnjenje (priključni hibridi) v Evropi skupaj dosegli 10-odstotni tržni delež (okoli 1,4 milijona vozil), leta 2025 pa že 20-odstotnega. Zgolj električni naj bi do prve prelomnice dosegli prodajo komaj milijon vozil na leto.

Prodaja priključnih hibridov v Evropi naj bi se tako že v prihodnjih treh letih potrojila, torej dosegla več kot 750 tisoč primerkov. Številka glede na letno prodajo okoli 14 milijonov vozil po vsej EU ni tako zelo velika, a kaže na smer, v katero bo šla avtomobilska Evropa. Že doslej se je močno povečalo povpraševanje po hibridih, lani je zraslo za 22 odstotkov, na 280 tisoč vozil. Po mnenju analitikov je k temu pripomogla tako dovzetnost ljudi za hibridno tehnologijo kot tudi državne subvencije.

Prodajni hit so priključni hibridi

Po razredih so bili v Evropi lani na vrhu priključni hibridi, njihova prodaja je zrasla za 163 odstotkov, na skoraj sto tisoč primerkov. Konkurenca v razredu je vse močnejša, zmagal pa je športni terenec mitsubishi outlander PHEV, ki je našel pot do dobrih 30 tisoč kupcev, kar je 57 odstotkov več kot leta 2014. Volkswagen golf GTE je v prvem letu prodaje poskočil na drugo mesto, sledil pa mu je sorodni audi A3 e-tron. Zdi se, da po lanski aferi z dizelskimi motorji VW precej moči vlaga prav v hibridno tehnologijo, saj so v začetku leta predstavili koncept športno-terenskega tiguana, ki bo neposredni tekmec outlanderju.

Močan igralec v razredu priključnih hibridov postaja tudi nemški BMW. Na devetem mestu po prodaji se je lani znašel superšportni i8. Skupaj so jih v Evropi prodali dobrih dva tisoč, nekaj tudi pri nas, za njim pa je zaostala celo priključna različica športnega terenca X5. Pri BMW so v prodajno paleto vmes dodali še model 330e, ki mu med kompaktnimi športnimi limuzinami ta hip največjo konkurenco pomeni mercedes C 350e. BMW ima v ponudbi še model i3, ki je na voljo kot električno vozilo ali pa s podaljševalnikom dosega, slednji je po prodaji lani (6.566) za okoli tisoč primerkov prehitel povsem električno različico.

Spodbude privabljajo kupce

Prodaja priključnih hibridov, ki lahko zgolj na elektriko prevozijo do 50 kilometrov, je največja v državah, kjer imajo na voljo največje spodbude pri nakupu. Največji evropski trg za električna in priključna hibridna vozila je tako Nizozemska, ki je v svetovnem merilu celo na tretjem mestu. Država nakup do okolja prijaznih vozil bogato spodbuja, v podjetjih lahko prihranijo celo do sedem tisoč evrov na avto. Lani so na Nizozemskem tako prodali dobrih 37 tisoč priključnih hibridov, poznavalci pa za letos napovedujejo manjšo prodajo, saj je država dvignila davek na modele z nizko stopnjo izpustov ogljikovega dioksida.

Država z največjo prodajo bencinsko gnanih hibridov - tako navadnih kot priključnih - je bila lani Velika Britanija. Tam so tako zasebni kot tudi poslovni kupci pri nakupu do okolja prijaznejših vozil upravičeni do subvencij in davčnih olajšav. Na Otoku je prodaja hibridnih vozil lani poskočila za 40 odstotkov, na skoraj 63 tisoč vozil.

Pogled dlje od trenutno nizkih cen goriva

Velika Britanija ni le največji trg za hibride, tam nastaja tudi hibridna toyota auris. Lani so jih po Evropi prodali dobrih 74 tisoč, kar je 12 odstotkov več kot leto prej. Toyota je pionir na področju hibridne tehnologije, prvi avto so izdelali že leta 1997 in jih do danes prodali 8,5 milijona. Toyotino obvladovanje tehnologije v vseh razredih se vidi na seznamu desetih najbolj prodajanih hibridnih vozil v Evropi, kjer je bilo lani kar osem njenih modelov - všteti so tudi premijski lexusi. Toyota in Lexus sta lani v Evropi prodala 209 tisoč hibridov. Kot pravi prvi mož Toyote Europe Johan van Zyl, številke kažejo, da evropski kupci gledajo dlje od trenutno nizkih cen goriva in bolj cenijo druge koristi vožnje s hibridom, kot sta neslišnost in udobnost.

V boj z izkušeno Toyoto tudi Hyundai

Ob aurisu, priusu in malem yarisu, ki je drugi najbolje prodajani hibrid v Evropi, je Toyota v svojo paleto letos dodala tudi hibridnega športnega terenca RAV4, hibridni pa naj bi bil tudi prihajajoči kompaktni športni terenec C-RX. Letos se bo v boj s Toyoto - predvsem njenim modelom prius, ki je v četrti generaciji zapeljal tudi k nam - resneje spustil Hyundai, saj je predstavil model ioniq.

Nižja proizvodna cena v ospredje postavlja polhibride

Svojo priložnost bi lahko dočakali tudi mikro in mehki hibridi, saj v primerjavi s polnimi hibridi uporabljajo manjše baterije in manjše elektromotorje. Pri Renaultu so ob predstavitvi novega megana povedali, da je hibridna tehnologija še vedno dokaj draga, zato bodo v prihodnjem letu predstavili mehkohibridno različico in jo s tem ponudili širšemu krogu kupcev.

Elektromotor bo v tem primeru zgolj pomagal dizelskemu motorju, da bo ta lahko dosegal manjšo porabo in manjše izpuste - zgolj 76 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Ti so namreč vse pomembnejši, ko podjetja izbirajo vozila za svoj vozni park, in s takšnim cenovno dostopnim hibridom jim renaultovci prihajajo naproti. Megane bo energijo pridobival predvsem ob zaviranju, pri pospeških pa bo elektromotor vskočil zgolj v posameznih primerih, denimo pri manjših hitrostih, kar bo ugodno vplivalo na porabo. Do leta 2018 naj bi tako prodaja mikro in mehkih hibridov zrasla na 275 tisoč vozil, kar je velika rast v primerjavi z lansko prodajo le dobrih 10 tisoč primerkov.

Top 5 najbolj prodajanih priključnih hibridnih vozil v Evropi

Podatek je za leto 2015. Vir: [ev-sales.blogspot.si]