Dogajanje v televizijski seriji Outlander je postavljeno tudi v 18. stoletje nekam v spokojnost škotskega višavja, v Highlands. Med lepoto neokrnjene narave, mnogimi jezeri, v meglice ovitimi gozdovi in starodavnimi vasicami se prepletajo škotski ponos, hrabrost ter zelo spremenljive in pogosto neugodne vremenske razmere.
Tujci se med hribi in dolinami, v dežju, snegu in vetru pogosto ne znajdejo ravno najbolje, kot doma pa bi se tam počutil štirikolesni tujec z Daljnega vzhoda - prenovljeni Mitsubishi outlander.
Japonskega srednjevelikega in nedavno kozmetično prenovljenega mehkega terenca smo preizkusili s trenutno edinim motorjem v ponudbi, 2,2-litrskim dizlom s 110 kilovati (150 KM), zmogljivim štirikolesnim pogonom in bogatejšo opremo Intense+ za 28.490 evrov. Z njim se dobro znajde v vseh vremenskih razmerah ali na manj zahtevnem terenu, v celoti ponuja prostorno in varno zavetje do sedmim potnikom, z robustno zasnovo pa daje vtis, da bo zdržal sto let.
Na seznamu ob prenovi je približno 40 sprememb, outlanderja pa so hkrati označili za nov obraz Mitsubishija, saj napoveduje prihodnjo podobo novih modelov. Outlander je zdaj moderen, prepoznaven in na pogled veliko lepši kot prej.
Dodatno je testni avto poživil 800 evrov paket Hikari, ki ogledalom, kljukam in pragu prtljažnika doda krom, poskrbi za osvetlitev tal in pragov, zaščiti prag prtljažnika in njegov prostor, v kabini pa so nameščeni okrasni paneli in drugačni tepihi.
Izrazit značaj prenovljenega outlanderja spredaj poudarita zajetna kromirana maska in prav tako kromirana okla, ki se od motornega pokrova spuščata pod lučmi vse do spodnjega dela odbijača. Tam nista kar tako, oblika je povzeta po tradicionalni samurajski čeladi in poudarja moč, varnost in dinamičnost.
Prednji odbijač je drugačen, predelana so ležišča meglenk in blatniki, novi in večji prednji (LED) žarometi zdaj premorejo LED dnevne luči, oči mimoidočih pa pritegnejo tudi lična 18-palčna platišča ter večje in lepše zadnje luči. Elegantni outlander zdaj na pogled deluje kot precej dražji avto, na cesti pa je veliko bolj opazen kot predhodnik.
Prenova je zgolj oplazila notranjost, ki ostaja kakovostna in v službi uporabnosti. Bolj ergonomsko oblikovan je zdaj usnjen volan, novi so materiali na sedežih, ki ponujajo več bočne opore.
Ugaja, da se ne sedi previsoko, višjerasli pa se bodo še vedno pritoževali nad prekratkim sedalnim delom, prostornostjo in preskromnim vzdolžnim pomikom, a takšni so povečini japonski avtomobili. Oblikovalci so dodali pod stropom kabine dodali predal za očala, notranje vzvratno ogledalo pa ima funkcijo samodejne zatemnitve.
Zasnova armaturne plošče, instrumentov in info-zabavni sistem sicer niso v skladu z najnovejšimi modnimi smernicami, vendar tudi to kmalu vzljubiš, saj je vse zgledno urejeno - in enostavno.
Instrumentna plošča je preprosta in pregledna, med merilnikoma je barvni večinformacijski LCD zaslon, lahko pa bi ponujal bolj natančen podatek o trenutni porabi. Tudi podatki o povprečni porabi bi lahko kazali stanje na vsej poti, ne pa da se po vsakem večjem premoru resetirajo, na neprimernem mestu (levo za volanom) pa je tudi gumb potovalnega računalnika.
Armaturna plošča je kvalitetno izdelana, trde plastike je sicer kar nekaj, a v robustnežu je to prej plus kot minus. Čiščenje je tako nezahtevno, odlagališč za drobnarije in pijačo dovolj, nekoliko moti le konkretna doza klavirske plastike na sredinski konzoli.
Stikala na njej bodo všeč tudi starejšim, saj so tipke dvopodročne klimatske naprave velike in pregledne, preprosto in hitro pa je tudi upravljanje s 6,1-palčnim zaslonom na dotik - ta lahko prikazuje še sliko vzvratne kamere.
Zadaj je na 267 cm medosne razdalje dovolj prostora tudi za odrasle potnike, outlander pa je sicer na voljo v pet ali v sedemsedežni različici (+2.500 evrov z navigacijo), pri čemer sta zadnja sedeža bolj zasilna.
V petsedežni različici nas je najbolj navdušil 25-centimetrski pomični naslon zadnjih sedežev. V skrajni legi lahko potniki v njih skorajda ležijo, pomik povsem naprej pa poveča prtljažni prostor. Osnovni 477-litrski prtljažnik tako s preprosto potezo postane še bolj uporaben, v primeru preklopljenih sedežev v drugi vrsti pa v zadku dobimo ravno dno in skorajda skladišče.
Srce bo pri tem zaigralo predvsem tistim, ki imajo radi red in vsako stvar na svojem mestu. Pod polico so namreč kar trije ločeni prostori, zadnji skriva celo tri ločene prekate, vanje gre za 73 litrov drobnarij, skupna prostornina prtljažnika pa tako znaša 550 litrov. Vsi deli prtljažnika so lahko dostopni, pri čemer se tudi odpirajo ločeno. Prtljažnik pred umazanijo varuje še koristna plastična podloga, ki se jo hitro in enostavno očisti.
Kar nekaj novosti pri prenovi outlanderja pa je spravljenih pod njegovo pločevino. Med pomembnejše je treba vsekakor šteti novo oziroma drugačno vpetje prednjega kolesnega para, kar ob še nekaterih drugih spremembah prinese boljšo vodljivost in stabilnost. Izboljšana je tudi zvočna izolacija, vožnja naj bi bila tako tišja, karoseriji pa so na več mestih namenili dodatne ojačitve za večjo togost.
Tretja generacija outlanderja je bila predstavljena 2012, v posameznih državah velik uspeh žanje priključno-hibridna različica PHEV (preizkusili smo jo lani, prenovljeni je že tu). Če je menjalnik v outlanderju lahko ročni ali samodejni (vedno šeststopenjski), je trenutno pri nas na voljo le en motor - 2,2-litrski turbodizel iz aluminija in s tehnologijo Clean Diesel -, ki ima pogon speljan na vsa štiri kolesa.
Motor s 110 kilovati (150 konji) resda ni najnovejši, vendar ponudi 380 Nm navora med 1.750-2.500 vrtljaji v minuti ter več kot zadovoljivo premika 1.640 kg težko vozilo. Outlander z mesta do 100 km/h skoči v 10,2 sekunde ter doseže največjo hitrost 200 km/h. A bolj kot zmogljivosti marsikaterega kupca prepriča podatek, da lahko outlander za seboj vleče do dve toni tovora, kar v času dopusta pride prav za vleko čolna ali počitniške prikolice.
Menjalnik resda ni biser, kar se tiče lahkotnosti pretikanja, vendar se ga hitro navadiš in odločneje potisneš ročico v želeno prestavo. V lenarjenje pri pretikanju te poleg trde ročice potegne zelo linearno razporejen navor motorja, kar pripomore k udobnejši vožnji. Kombinacija ročnega menjalnika in motorja je na asfaltu odlična, outlander navduši z lahkotnostjo in odzivnostjo, prehitevanja mu tako ne pomenijo težav tudi če desna roka počiva na sredinski opori.
Na sredinski konzoli je stikalo Eco, vendar kakšne opazne spremembe pri občutljivosti pedala za plin ali zmanjšanja moči nismo opazili, morda le vklopi in izklopi Start&Stop sistem. Tovarna sicer napoveduje povprečno porabo od 5,3 do 5,8 litra, na testu pa smo shajali z okoli 7,5 litra, kar je dober rezultat za takšno gmoto pločevine.
Outlander z videzom zdaj veliko bolj kot prej kaže športne ambicije, a se voznik kaj hitro sprijazni, da gre bolj za šminko. Na asfaltu Mitusbishijev športni terenec namreč stavi na udobje, zato v zavojih ni tako agilen kot nekatera konkurenca. Dirkaške ambicije bodo hitro ukrotili mehko vzmetenje in precej nagibanja v zavojih, a outlander tako ni namenjen temu, raje se izkaže kot odličen potovalnik.
Na avtocestah in odprtih cestah je namreč tih in uglajen, vzmetenje se dobro kosa s slabimi slovenskimi cestami in na hrbet potnikov prenese zelo malo neprijetnih tresljajev.
Občutek na volanu je dokaj dober, a le dokler voznik na cesti ne pretirava. Mehko vzmetenje resda odlično požira neravnine s cest in makadama, vendar se zato v zavojih precej nagiba, prednji del v mejnih situacijah pa bi brez posredovanja ESP zbežal po svoje. Tempo namreč narekuje težji nos, zadek mu vestno sledi, vozniške napake pa zgledno popravi elektronska pamet.
Med vožnjo po spolzki ali zasneženi podlagi pa vozniku hitro postane jasno, da gre prek elektronsko krmiljene sklopke več navora k zadnjim kolesom. S primernim doziranjem plina namreč začne zadek čisto narahlo uhajati, kar že kliče k zabavi. Outlander se z izklopljenim ESP ni izneveril pričakovanjem, na zasneženi podlagi pa se je prelevil v pravo igračo.
S svojo robustno podobo outlander nakazuje, da se rad spopade tudi z neutrjeno podlago in terenom, k vožnji izven urejenih poti pa voznika napeljuje tudi gumb 4WD med sedežema. Z njim preklapljamo med tremi načini prenosa štirikolesnega pogona: 4WD Eco, 4WD Auto in 4WD Lock.
Prvi program zagotavlja manjšo porabo goriva s prenosom moči pretežno le na prvi kolesni par, drugi pa v slabih vremenskih razmerah omogoča varno in brezskrbno pot do cilja.
S tretjim programom "zaklenemo" štirikolesni pogon, s tem pa lahko suvereno zaidemo tudi na kak srednje zahteven teren, kjer se eno kolo znajde v zraku ali pa so zaradi blata zapovedani škornji. Pretiravati vseeno ne gre, trebuh outlanderja je od tal resda oddaljen 19 centimetrov, vendar mu njegova mestna »šminka« in cestne gume ne dovoljujejo večjega razvrata med koreninami in skalami.
Za resno grizenje terena bi si obenem želeli avtomatski menjalnik, pogrešili smo tudi stikalo za nadzorovan spust po klancu. Z njim si vseeno bolj samozavestno podredite makadamske in blatne poti, dosežete kakšno osamljeno plažo, si skrajšate naskok na hrib ali goro ter v zimskih razmerah pridete dlje kot večina.
Glede varnosti večjih pripomb ni. Poleg štirih varnostnih blazin potnike varujejo še varnostni zavesi in kolenska blazina za voznika, poleg tega je opremljen s sistemom, ki pomaga preprečiti morebitni nalet, za doplačilo z aktivnim tempomatom. Mitsubishi ga ob prenovi ni opremil s kakšnimi posebej novimi varnostno-asistenčnimi sistemi in po tej plati malce zaostaja za konkurenco - po drugi strani pa je pred njo s priključno-hibridno različico.
Mitsubishi outlander kljub pomladitvi ne prinaša veliko novega in ostaja dokaj klasičen model. Kot celota tako ne ponuja presežkov, z 2,2-litrskim dizlom pa v ničemer ne sili v ospredje. A za posamezne kupce je prav to lahko ključna prednost, sploh ker se outlander izkaže kot nezahteven in zanesljiv družinski prijatelj, v slabših pogojih pa z zmogljivim pogonom deluje kot angel varuh.
Foto:Matej Kačič