Razred kompaktnih športnih terencev je najhitreje rastoči avtomobilski sektor, kupce si okoli prsta ovijejo predvsem z višjim položajem sedenja, dobro preglednostjo in vsestransko uporabnostjo.
Robusten videz in malce večji odmik od tal namreč prebudijo avanturista tudi pri največjih zapečkarjih, čeprav sta potem najbolj pogosta cilja kaka malo bolj odmaknjena plaža ali makadamsko parkirišče pred vzponom na Kofce ali Stol. Kam dlje pretežno dvokolesni gnani "terenčki" niti ne pridejo, seveda pa za bolj zahtevne obstajajo tudi modeli s štirikolesnim pogonom.
A tudi tukaj prihaja do razlik. Večji odmik od tal skupaj z vsekolesnim pogonom resda olajša in omogoča vožnjo tudi izven urejenih cest, vendar se takšen pogon še največkrat znajde v službi varnosti na spolzkem, blatnem ali zasneženem cestišču. Skromni vstopni in izstopni koti ter trendovska oblika voznikov namreč ne vabita h kakšnim večjim pustolovščinam, tiste najbolj odmaknjene plaže, zahtevnejša območja in višje ležeča področja pa za tovrstna vozila praviloma ostanejo nedostopni.
Seveda izjeme potrjujejo pravilo, mednje pa brez težav lahko uvrstimo ameriškega odpadnika. Nič kaj "fancy" Jeep renegade s štirikolesnim pogonom, 2,0-litrskim turbodizlom in 6-stopenjskim ročnim menjalnikom je namreč dokazal, da se ne ustraši skorajda ničesar, ob udarnih ritmih kakih AC/DC ali Iron Maiden pa boste mimogrede in brez težav splezali ali dospeli tja, kamor se drugi ne upajo ali pa vsaj malo oklevajo.
Nanos? Mala malica, ki jo raje pustimo pohodnikom. Kak Vršič, Pokljuka ali Jelovica? Brez snega ni tako zanimivo. Blatne in spolzke stezice med gozdovi, zdrapani kolovozi, zaraščene poti, slab makadam ali hriboviti predeli s skalovjem, kot ga ponujajo skrivnostni Velebit in skorajda Divji zahod v malem? To je že bolje!
Priznamo, do renegada gojimo določene simpatije. Med drugim jih negujejo odpadnikova škatlasta oblika, značilna maska s sedmimi režami in okroglimi lučmi, mogočni pokrov motorja, v retro slogu skorajda navpično postavljeno vetrobransko steklo, robustna zasnova, visok položaj sedenja in glede na mere neverjetno prostorna notranjost.
Avto popestrijo tudi številni zanimivi detajli zunaj ter kopica "velikonočnih zajčkov" v kabini ter nenazadnje znamkina pestra zgodovina. "Since 1941, man!" bi vas takole med rebra dregnil Američan, hip zatem zapeljal v največjo blatno lužo ter neučakan z njim splezal na zaklonišče v ljubljanskih Fužinah.
Seveda, Jeep ni "od včeraj". V svet na štirih kolesih je krenil v času druge svetovne vojne in ga vmes tako močno zaznamoval, da se terencem ne glede na znamko, pedigre in zmogljivosti pogosto reče kar džip.
Prav toliko časa je Jeep pojem robustnosti, vzdržljivosti in vsestranskega terenskega znanja, zanje so značilne nekatere posebnosti in tudi renegade še kako rad poudari in v praksi pokaže skorajda tankovsko čvrstost, iz njegovih por veje močan duh Jeepove terenske tradicije, vse skupaj pa začini z nekaj retro pridiha. Med šminkerskimi kompaktnimi terenci - kamor spada tudi njegov tesni sorodnik Fiat 500X - je renegade res čisto pravi odpadnik.
Renegade je poseben tudi v kabini, ki jo poleg kromirane okrogle prestavne ročice kot v Alfini giulietti popestrijo še številni zanimivi detajli, povezani z njegovo zgodovino. Voznika ob tem navdušijo pregledni merilniki ter kar 7-palčni barvni zaslon med njima s številnimi informacijami, sovoznika pa mogočno držalo pred seboj. Tokrat je prišel še kako prav.
Da z renegadom v blatu, pesku in snegu najbrž ni šale daje slutiti že njegov off-road videz, zaradi katerega ga mirne vesti lahko proglasimo za pravega moškega terenca.
Trebuh je za 20 centimetrov oddaljen od tal, previsi so kratki, vstopni koti terensko spodobni (30 stopinj spredaj in 34 stopinj zadaj), vzmetne noge pri tem omogočajo velik gib kolesa (spredaj za 170, zadaj za 205 milimetrov), pred manjšimi poškodbami pa ga varujejo robustne in zajetne plastične zaščite na pragovih in blatnikih ter masivni odbijači. Če k temu dodamo še veliko panoramsko streho, ki ob odprtih oknih znajo pričarati del občutkov vožnje v willysu, je slika že skoraj popolna.
Na 257 centimetrih medosne razdalje renegade ponuja dovolj prostora štirim odraslim potnikom, prostora za glave je zaradi oblike veliko, v prtljažnik pa je mogoče spraviti 351 litrov prtljage, s podrto zadnjo klopjo celo 1.297 litrov.
Dostop do zadnje klopi je lahkoten, vrata se namreč odpirajo pod kotom 80 stopinj, ravno dno prtljažnika pa vozilo po potrebi lahko spremeni v mini dostavnik.
Vonj po utrganih off-road pustolovščinah je prisoten tudi v notranjosti, za armaturno ploščo se kaj hitro zdi, da je z njenega mesta ne bi premaknila niti veriga, vpeta na kak traktor. Medtem ko bo sovoznik gotovo potipal držalo pred seboj, bo voznik že posegel po zajetnem okroglem gumbu pred ročico menjalnika.
Tam je namreč izbirnik delovanja motorja, prilagajanja elektonske pameti in štirikolesnega pogona, ki so ga poimenovali Jeep selec-terrain. Z njim mali renegade z lahkoto obvlada kakršenkoli teren, na asfaltu pa je še udobnejši in varčnejši.
Med običajno vožnjo po urejenih cestah smo tako izbirnik pustili kar na načinu "Auto", ko se večina navora prenaša na sprednji kolesi, po potrebi (hitra vožnja med ovinki, spolzka cesta) pa se bliskovito prenaša še na zadnja.
V slabših razmerah smo s premikom zajetnega gumba izbirali med voznimi režimi za sneg (Snow), pesek (Sand) in blato (Mud). V posameznih načinih se prilagodi delovanje pogona in elektronike, ta lahko mehaniki tudi povsem pusti proste roke, v najtežjih razmerah pa nam po pritisku na gumb na pomoč priskoči še sredinska zapora diferenciala (4WD Lock), ki zaklene navor v razmerju 50:50.
Videz in narava testnega odpadnika za 28.490 evrov (oziroma 32.840 z nekaj dodatne opreme) tako obetata, da bi z njim na Dan D lahko preorali tudi peščene plaže Normandije (barva Omaha Orange), mu morda ponudili službo za polni delovni čas v gorski reševalni službi, ga pobliže spoznali z gozdarji na Pokljuki ali pa deževno nedeljsko popoldne izkoristili za brodenje po do skoraj pol metra globoki vodi. V praksi smo se temu kar dobro približali, na terenu pa kljub vsemu nismo pretiravali.
Da bi namreč varno in prizanesljivo do vozila odkljukali najbolj zahtevne terenske preizkušnje, bi testni renegade vendarle moral imeti še nekaj stvari: samodejni menjalnik, elektronskega pomočnika za strme spuste (Hill descent control) in reduktor (ali vsaj krajša prestavna razmerja), s katerim bi se lahko prav počasi plazil ali spuščal po klancih.
Na mehansko in ročno vklopljivo zaporo prednjega in/ali zadnjega diferenciala skorajda ne pomislimo več, saj jih premorejo le še terenci stare šole, pri novejših pa naj bi za resne težave na terenu poskrbela elektronika.
Vrsta terenskih preizkušenj do zdaj je namreč pokazala, da je za tiste najbolj zahtevne off-road podvige samodejni menjalnik skorajda obvezen spremljevalec. Sploh pri vožnji po blatu ter speljevanju na klancih v vozilo lahko kaj hitro prodre vonj po zažgani sklopki, avtomatski menjalnik za vse skupaj poskrbi dosti bolje in z več stila - pretiravati vendarle ne gre, tudi pretvornik navora in olje nista vsemogočna.
Za reduktor se tako ali tako zdi, da je že izginil iz terenskih vozil in ga imajo pretežno le še pick-upi in Subaruji, še najbolj pogost v modernih terencih je tako gumb za zaklep sredinskega diferenciala oziroma pogona v razmerju 50:50. Na terenu sploh več ne gre brez elektronskega pomočnika za nadzorovan spust, saj je koristen in učinkovit pripomoček - še posebej prav pride pri blatnih ali peščenih podlagah, brez njega pa vozilo lahko začne nenadzorovano drseti po bregu navzdol.
Samodejni menjalnik ima za doplačilo 4.000 evrov lahko tudi različica Limited, gre za 9-stopenjsko avtomatiko, ki se nam je več kot spodobno dokazala v večjem bratu cherokeeju. Kupec z njo dobi še sistem Active Drive Low, ki je bogatejši za tipki HDC (sistem za nadzorovan spust) in 4WD low. To pa je že tista prava stvar, ki je konkurenca večinoma sploh ne premore.
A vrnimo se k testnemu renegadu in njegovi motorizaciji. Če se je v "pomehkuženem" bratu vrtel 1,6-litrski turbodizel, smo v opremi Limited tokrat preizkusili 2,0-litrski turbodizel s 103 kilovati (140 KM). Motor je že znan in preizkušen, vso zalogo navora (350 Nm) ponudi že od 1750 vrtljajev naprej, v kombinaciji s klasično Fiatovskim 6-stopenjskim ročnim menjalnikom pa to zadostuje, da tono in pol težak renegade z mesta do 100 km/h pospeši v 9,5 sekunde ter doseže končno hitrost 182 km/h.
Navora in moči je več kot dovolj za udobno vožnjo po asfaltnih poteh, kjer lahko pohvalimo tudi lego in vodljivost brez odvečnega nagibanja razmeroma visoke karoserije. Podvozje oziroma vzmetenje je precej trdo, majhen volan in zmogljiv štirikolesni pogon pa omogočajo tudi pobalinsko odpeljane ovinke in osuple obraze pri nekajkrat dražji in cestno zmogljivejši konkurenci.
Na slabši podlagi bo v Jeepku treba skleniti kompromis, saj podvozje tam deluje precej trdo, v kabino se tako prenašajo tresljaji in marsikateri zvok, sopotniku pa bo prav prišel ročaj. V mestu se renegade izkaže kot okreten in odlično vodljiv avto, morebitnih preglavic pri manevriranju pa voznika lahko odreši vzvratna kamera v paketu Parking za 790 evrov.
V paketu Limited je ob nekaj kromiranih dodatkih sicer na voljo sistem Uconnect s 5-palčnim zaslonom na dotik, avtoradiem, navigacijskim sistemom in sistemom Bluetooth, samodejna dvopodročna klimatska naprava, LaneSense oziroma opozorilnik nenamerne spremembe voznega pasu, ki nekaj sekund pomaga ohranjati linijo ter tipalo za preprečitev trka pri nizki hitrosti.
Testni Jeep renegade 2.0 JTD 4x4 Limited je s svojim videzom in pogonom tudi v praksi dokazal, da lahko preživi v skorajda vsakršnih pogojih ter precej lahkotno pride tja, kamor si drugi vseeno ne upajo.
Na asfaltu je hkrati zelo dober in v mestu sila okreten, tako je renegade s štirikolesnim pogonom zares vsestransko uporaben mali Jeep. Kdor na teren le redko zaide, naj si ogleda cenejšo dvokolesno gnano različico Sport, tiste največje off-road odvisnike pa bo gotovo potešila najbolj brezkompromisna različica Trailhawk.
Foto: Matej Kačič
