Debela laž bi bila, ko bi trdil, da z lahkoto prezreš vse tisto, kar se je lani dogajalo s Volkswagnom. A vsaj ta hip in z evropskega (tudi slovenskega) zornega kota se zdi, da afera ni pustila hujših posledic. Menda. Tudi zato se tourana, lani prenovljenega wolfsburškega kompaktnega enoprostorca, lotiš z nekakšno distanco, pravzaprav mešanico obzirnosti in ostrine. In čez čas zmoreš razumeti, zakaj mu škandal ne pride do živega. Vsaj resno ne.
Podrobneje o touranu iz slovenske predstavitve
Številke so za nemški avtomobilski koncern, ki mu je lanski diesel-gate pričakovano precej spodnesel tla pod nogami in je tudi zaradi tega ob krono največje oziroma najuspešnejše avtomobilske hiše na obli (prestol je moral znova odstopiti japonski Toyoti), seveda ključne: touran, na svetu od leta 2003, je doslej zapeljal v približno dva milijona evropskih (in drugih) garaž. Zanj se je v tem času odločilo skoraj sedem tisoč slovenskih kupcev, letošnji januar je na slovenskem trgu začel spodbudno, saj mu je šla lovorika najuspešnejšega v svojem razredu (94 prodanih vozil). Dovolj za utemeljenost trditve, da afera s sporno programsko opremo pri nas in sicer ni povzročila občutne škode? Morda, a nekaj zadržanosti ne more biti odveč.
Lanska prenova kompaktnega enoprostorca - temu razredu uspešno odžirajo kupce in zmanjšujejo tržne deleže predvsem športni terenci vseh vrst, oblik in razredov - je bila opravljena v skoraj tipični germanski maniri: zgolj evolucija oblike. A je karoserijska podoba opazno drugačna, pri čemer se zdi, da so predvsem drugačne prednje in tudi zadnje luči skoraj spremenile značaj sicer nemško zadržanega enoprostorca. Je vitkejši in zato elegantnejši, to pa sta pridevnika, ki ju volkswagnom doslej nisi „prilepil" s kakšno posebno lahkoto.
Evolucija oblike - ta po germansko ignorira latinsko spretnost oblikovanja pločevine, kar je ob dejstvu, da je VW od lani stoodstotni lastnik slovitega studija Italdesign že zdavnaj upokojenega Giorgetta Giugiara, vsaj nekoliko nenavadno - pa ne odkriva dobrodošlih in kasneje precej zlahka prepoznavnih dimenzijskih sprememb: 130 milimetrov prirastka dolžine (4.527 milimetrov) sicer ni v duhu tako zveličavnega downsizinga (zmanjševanja dimenzij), a je po drugi strani pripomoglo k 113-milimetrskemu povečanju medosne razdalje (2.786 milimetrov). In ta občutno vpliva na notranjo prostornost, uporabnost, ekonomičnost, skratka na bistvo enoprostorca - tudi tourana.
V drugi vrsti so trije posamični sedeži; touran je sicer pet ali sedemsdežnik. Levi in desni sta enakih dimenzij, oni v sredini je nekaj ožji. So enostavno zložljivi, tako da je prtljažno dno ravno kot gladina morja v popoldanski bonaci. Nemci se niso lotili drugačnih, morda izvirnih nastavitev, kar konkurenca že pozna. Škoda, štejem za manjši minus. Prtljažnik nima nakladalnega roba, ima pa uporabno in pričakovano dvojno dno, v njem zasilno rezervno kolo - zanj moraš doplačati 274,23 evra. In je to pametna investicija, pa čeprav je treba, ko ga potrebuješ, sprazniti prtljažnik. Ta je razredni prostorninski prvak (743 do 1.980 litrov) in je hkrati še pravilnih oblik, kar dokazuje velik smisel za praktičnost oziroma uporabnost. Je učinkovito zdravilo zoper preddopustniški stres, ko se je treba preseliti na morje ali kamorkoli že. Pomemben plus.
Prostornost sedenja zadaj je spoštljiva v tako rekoč vseh smereh, čeprav je jasno, da je oni, ki mu je odrejeno sedenje v sredini, nekaj na slabšem. In odlagalni prostori - pravijo, da jih je kar 47. Nisem jih štel, a jih je res veliko, toliko, da se moraš spomniti, kaj si kam spravil. Germanska enostavnost karoserijske podobe prinaša pomembno prednost - preglednost nazaj je zaradi oglatosti in velikih šip razveseljivo dobra. Bi pa kljub vsemu le imel nekaj večji stranski ogledali, če že moram kaj reči na to temo.
Motor, dizelski štirivaljnik z gibno prostornino 1,6-litra in z 81 kilovati pri 3.200-4.000 vrtljajih v minuti, je z začetka ponudbe. Ampak ko ga zaženeš, ne moreš oziroma ne smeš spregledati pomembnega obvestila, izpisanega na ekranu - ad blue še za 7.000 kilometrov! Je nujna razlaga?
Verjetno. Torej, sečnina (ad blue) pripomore k temu, da je v dizelskem izpustu manj zelo problematičnih dušikovih oksidov (NOx). In ker je pri VW niso hoteli uporabiti - menda bi to ceno avta z dizelskim agregatom podražilo za nekako 300 evrov - je prišla prav sporna programska oprema. Nadaljevanje je znano...Kakorkoli že, sedaj to imajo, „zabloda" bo koncern stala presunljive milijarde, koliko bo škandal škodoval imidžu, pa je ta hip nemogoče izmeriti ali stehtati.
Agregat s sečnino je družinskega značaja, kar ne more biti nepričakovano, saj je touran zvečinoma namenjen prav družinski uporabi. Ni izjemno iskriv, med pospeševanjem v nižjih prestavah malce prehrupen, pa s povprečno porabo okoli 6,2 litra, kar je le spodobno. Seveda je to skoraj svetlobno leto daleč od tistega, kar navaja tovarna (povprečnih 4,4 litra); končna hitrost tam okoli 190 kilometrov an uro je znova družinska (pa ne v slabšalnem pomenu), do stotice se pripelješ v okroglih 13 sekundah (tovarniški podatek). Malce se pritožim čez podvozje ali pa slovenske ceste, je pa prednost enoprostorcev (tudi) ta, da ne pokimavajo in se ne majejo - ker nimajo višine športnih terencev. A jim v tržnem boju z njimi to ne pomaga prav veliko.
Touran je pravzaprav tipičen volkswagen - ne ponuja presunljive oblike, izjemnih zmogljivosti, gromozansko velikega prtljažnika ipd. Je precej povprečen avto, ampak to je seštevek visokih povprečij. Dosledno sledi tehnološki modi, manj dizajnerski, kar verjetno potrjuje bistvo germanskega značaja. Je avto, v katerega sedeš in se odpelješ, ne da bi prej prebral knjigo navodil, debelo kot Vojna in mir. In čez čas precej zlahka razumeš, zakaj mu skoraj nič ne more do živega - niti diesel-gate ne.
Maloprodajna cena tourana 1,6 TDI comfortline s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom je 24.377,41 evra. Testni avto je imel nekaj dodatne opreme, ki ga je podražila na končnih 27.758 evrov. Za črno biserno barvo je treba odšteti dobrih 516 evrov, t.i. proaktivni sistem zaščite potnikov stane 145 evrov, prtljažni paket je avto podražil za nadaljnjih 163 evrov, radio in navigacijski sistem stane 868 evrov, led paket je bil najdražji (1280 evrov), štiri aluminijasta platišča so stala 658 evrov ipd. Tudi brez teh dodatkov bi bil touran še vedno družinski, za osnovnih 24.377,41 evra bi bilo mogoče brez velikega pretiravanja trditi, da dobiš kar precej avta. Trditev, ki je pri Volkswagnu ne moreš uporabiti prav pogosto. Seveda je potrebno odšteti še popust trgovca, ta je okoli osemodstoten, in smo že pri dobrih 22 tisočakih,...
V razredu kompaktnih enoprostorcev (Jato Dynamics, ki vodi statistiko za slovenki trg, jih označuje kot majhne enoprostorce) je bilo lani prodanih 6.527 vozil. To je bilo kar 428 avtomobilov manj kot leta 2014; tedaj je bil njihov tržni delež 11,5-odstoten, lani je padel na 9,7 odstotka, kar pomeni, da je bil prav v tem razredu zabeležen eden največjih padcev. Lani je bilo pri nas prodanih 339 touranov, leta 2014 pa 407. Padec je mogoče pripisati dejstvu, da je bila napovedana prenova in so kupci čakali na osveženo vozilo. V svojem razredu je zasedel 7. mesto, najbolje je šel v promet hišni golf sportsvan. Januarja letos je bilo v tem razredu prodanih 579 vozil, tržni delež pa je bil 10,8-odstoten. Primerjava z lanskim januarjem kaže na skoraj presunljiv padec navdušenja nad kompaktnimi enoprostorci (687 vozil, 11,4-odstotni tržni delež). Se je pa zato, kot že omenjeno, dobro odrezal prav touran, saj je bilo prodanih 94 vozil, kar je zadostovalo za prvo mesto.
Foto: Janez Kovačič in Matej Kačič