Avtomobili na visokih nogah, z bujnimi oblinami, a nič kaj terensko vsebino so pred dvema desetletjema začeli s skromnimi številkami. Lani pa so nišni športni terenci postali vodilen razred v Evropi, izbojevali so si 22,5-odstotni delež, večji kot razred golfov in cliov. Nad njimi smo navdušeni tudi Slovenci.S prodajo 3,2 milijona vozil, 24-odstotno rastjo in 22,5-odstotnim - vodilnim tržnim deležem v Evropi (če športne terence oziroma SUV vseh velikosti stlačimo v en razred) so se dokončno znebili oznake nišni.
Razred SUV oziroma zelo cestno usmerjenih terencev je še pred dobrima dvema desetletjema, ko je na evropski trg zapeljal eden od pionirjev toyota rav4, štel le nekaj deset tisoč enot na leto. Toyoti so se kmalu pridružili korejski proizvajalci (hyundai tucson in santa fe, kia sportage, sorento), nemški Mercedes-Benz z ML in BMW X5 ter druge znamke.
Gledano prek evropskih meja, predvsem v ZDA, pa imajo športni terenci še precej daljšo zgodovino. Chevrolet si lasti pravice za prvi SUV - model suburban leta 1935. V novejši dobi pa je bil eden prvih, tudi slovenskim kupcem zelo dobro znani, jepp cherokee z letniki izdelave od 1984 do 2001. Sicer zmogljivi terenec je napolnil ameriške in delno tudi evropske ceste, kupci pa so ga vzljubili zaradi višjega sedenja, prostorne kabine in prtljažnika ter robustnega videza.
Danes skoraj ni več znamke brez SUV
Dobri dve desetletji po za Evropo prelomnem SUV, toyoti rav4, pa skoraj ni več avtomobilskega proizvajalca, ki ne bi zašel v ta razred. Ponudba se ob tem širi navzdol, velikim SUV (denimo BMW X5 in audiju Q7) so sledili srednji (BMW X3, audi Q5), nato kompaktni (BMW X1 in audi Q3) in še majhni, kjer danes vladajo renault captur, opel mokka, nissan juke in peugeot 2008. Nekdaj obvezni štirikolesni pogon je danes povezan predvsem z velikostjo razreda in močjo motorja. Manjši in šibkejši je SUV, bolj redek je. Majhne pa večinoma poganjajo prednja kolesa, kar najbolje opiše povezanost novodobnih SUV z njihovimi daljnimi predniki - terenci.
Sorodnost s terenci izginja
Danes so vsi SUV zelo cestni, njihovi lastniki pa jih vozijo predvsem po asfaltnih površinah, le občasno se znajdejo v snegu in na terenu. Zaradi načina uporabe se tehnično le malo razlikujejo od običajno zasnovanih avtomobilov, glavne razlike so nekaj večja oddaljenost od tal (od 12,5 centimetra pri mercedes-benzu GLA AMG do približno 20 centimetrov, nekateri so višji predvsem zaradi prilagodljivih blažilnikov), višji sedeži in streha ter nekaj bolj postavljaški videz, ki ga danes dajejo okrogline, ne več odsekani robovi karoserije.
V Evropi na vrhu, pri nas se tja vzpenjajo
Športni terenci so lani v Evropi dosegli prodajo 3,2 milijona vozil in si odrezali 22,5-odstotni tržni delež. Slovenci tudi po tej strani sledimo Evropi, rast razreda SUV pa je bila lani, vsaj statistično, še večja, kar 41,5-odstotna, saj so športni terenci lani zavzeli 18-odstotni delež (predlanskim 14,22-odstotnega). Skoraj tretjino registracij, ne pa tudi dejanske prodaje slovenskim kupcem, pa sta zagrešila le dva modela - nissan juke in dacia duster. Analitska hiša Jato Dynamics je sicer izračunala 35-odstotno rast prodaje SUV v Sloveniji v primerjavi z letom 2014. Športni terenci pa so kljub prijazni statistiki po prodaji ostali za razredoma C (golf in megane) s 25,8-odstotnim deležem in B (clio in corsa) z 20,9-odstotnim, ki sta izgubila več kot odstotno točko tržnega deleža.
Včeraj je bil razkrit prvi seatov SUV ateca, ki se bo spopadel s tekmeci v C SUV razredu.
Nissan je ime številka ena
Med znamkami je bil v Evropi najuspešnejši Nissan z 11,8 odstotka trga, sledil mu je Renault iz zveze Renault-Nissan. Športni terenci so v Evropi za seboj pustili B- (clio) in C-razred (golf) vozil, ki sta si odrezala 22 oziroma 20,6 odstotka trga, oba sta se v primerjavi z letom 2014 skrčila za 0,7 odstotne točke. Največ so izgubili enoprostorci, njihov delež je lani upadel z 11,7 na 10,5 odstotka. Doslej upadajoč razred poslovnih limuzin pa je lani zrasel za 12,8 odstotka, na 9,05 odstotka tržnega deleža.
Največja rast majhnih in srednjih
Gledano SUV po velikostnih razredih, so v zadnji petletki najbolj napredovali majhni SUV B-razreda, kamor denimo sodijo opel mokka, nissan juke in renault captur. Lani pa je največjo, 42-odstotno rast in 470 tisoč vozil dosegel razred srednje velikih SUV, kamor sodijo volvo XC60, BMW X3 in mercedes-benz GLC. Sledili so SUV B-razreda z 38-odstotno rastjo in 1,2 milijona prodanimi vozili ter veliki SUV s 27-odstotno rastjo in 243 tisoč vozili. Največji, a hkrati najpočasneje rastoč, je ostal razred C SUV, ki je lani dosegel osemodstotno rast in 1,28 milijona prodanih vozil.
