Kot skodelica dobre kave

Obmorska Mokka v Jemnu je bila pred stoletji center trgovine s kavo in čeprav so pozneje odkrili druge izvore kave, trgovina pa se je preselila v druge kraje in celine, so skrivnost uspeha mnogih najboljših kav še naprej odlične kavne mešanice iz vrste arabica. Med njimi so tudi zrna kave mokka, ki so imela posebno vrednost zaradi nežno dišeče arome in rahlo čokoladnega okusa, zelo cenjena pa so še danes. Če vse skupaj nadgradi še legendarna Bialettijeva kafetjera Moka Express, potem se dan že ne more začeti bolje.

Gotovo tudi pri nemškem Oplu spijejo precej črne (turške) kave in ko so iskali ime za svojega predstavnika v priljubljenem razredu kompaktnih športnih terencev, bi mu težko nadeli primernejše. Opel mokka je danes v avtomobilskem svetu precej zaželen in zaradi svojih pozitivnih lastnosti tudi cenjen model. V zadnjih treh letih je namreč našel že prek pol milijona kupcev, pri nas pa okoli 1.500. Lani se je prodaja mokke v Evropi sicer povečala za 16 odstotkov, v Sloveniji celo za 50 odstotkov.

Oblikovno privlačna in moderna mokka kot poživilo tako velja za tiste, ki imajo radi lep avto, vendar se ne želijo bahati ali izstopati, hkrati premore nekaj terenskih genov za dvig samozavesti in večji občutek varnosti, obenem pa je dovolj majhen in okreten, da vanj ni treba plezati ali si delati skrbi glede vožnje in parkiranja.

Udobno vzmetenje ob tem odlično požira luknje in neravnine, s katerimi so posejane slovenske ceste, zaradi 19-centimetrske oddaljenosti od tal in robustnih plastičnih zaščit okrog avta pa lahko brez strahu za pločevino premagujete makadamske poti.

Ker mokka na 428 cm dolžine in 178 cm širine ponuja pet vrat in 356/1.372-litrski prtljažnik je primerna za pare (ti radi pohvalijo od 800 evrov naprej vredni FlexFix, inovativni nosilec do treh koles, ki ga potegnemo iz zadka in strešne letve), družine, a bolj za tiste z večjimi otroki, odlično pa se bodo v njej počutili tudi dedki in babice.

Zadaj prostora sicer ni na pretek, na kar kažejo že zunanje mere in 255-centimetrska medosna razdalja, vendar kdor zaradi tega ne pričakuje preveč, ne bo razočaran.

Mokka je za vožnjo razmeroma nezahtevna, občutek na volanu je dober, preseneti dobra vodljivost za takšno vrsto avtomobila. Sedi se dobro, po pričakovanjih visoko in na dovolj udobnih sedežih. Ti bi lahko ponujali tudi več vzdolžnega pomika za višjerasle, kljub vsemu se voznik za volanom dobro znajde in namesti.

Udobje na poteh krepijo številni predalčki in odlagalna mesta v kabini, hvalimo dva predala pred sovoznikom (v mrzlih dneh tja spraviš rokavice, v sončnih očala), enega pod sovoznikovim sedežem ter globokega med sedežema.

Vsem, ki jih je Oplova mokka med konkurenco prepričala z elegantnim oblikovanjem, praktičnostjo in sodobno tehnologijo, tako ne preostane drugega, kot da si glede na svoje potrebe in globino denarnice izberejo še primerno mehaniko in opremo. Vstopni model mokke je na voljo za 18.600 evrov, na ceniku najdražja pa velja 26.640 evrov.

Glavnino Oplovih malih športnih terencev so ljudje sprva kupovali z dobrim 1,4-litrskim turbo bencincem s 103 kilovati (140 KM), vendar ta ni mogel ustreči željam dizelskih motorjev lačnih kupcev. V mokki se je sprva namreč vrtel ostareli 1.7 litrski turbodizel isuzujevega porekla, pri zagonu katerega si lahko tudi zbudil soseda, ki se je že v prostem teku drl na ves glas, trušč pa je z dodajanjem plina in vrtljaji le še naraščal.

Oplovi inženirji so kritike vzeli zares in tudi v mokki z 1,6-litrskim CDTi dizelskim motorjem ponudili najboljše iz obeh svetov: uglajenost in mirnost bencinskega in skromno porabo in odločen navor dizelskega stroja. Turbodizel je sicer na voljo v dveh različicah, šibkejši premore 81 kilovatov (110 KM), močnejši pa okroglih sto kilovatov (136 KM) - slednjega se da dobiti tudi z avtomatikom ali štirikolesnim pogonom, žal pa nista na voljo skupaj.

Prav najmočnejša dizelska mokka za najmanj 23.150 evrov (oprema Enjoy) oziroma največ 24.640 evrov (testna Cosmo, vmes je še Drive) je najbolj sveža med vsemi, glede na le 350 evrov doplačila proti šibkejši o njej gotovo velja razmisliti. Moč sto kilovatov pri 3500-4000 vrtljajih in 320 Nm navora pri 2000-2250 vrtljajih se namreč zdi ravno pravšnja zaloga moči, da 1.375 kg težka mokka nikoli ni podhranjena, tudi ko je bolj obtežena s potniki in prtljago.

Motor obenem omogoča dovolj živahnosti tudi za bolj dinamično vožnjo, s tem do neke mere zadovolji tudi zahtevnejše voznike. Do stotice namreč skoči v manj kot desetih sekundah (šibkejša v 12,5 sekunde) in doseže najvišjo hitrost 191 km/h (šibkejša 178 km/h).

Bolj pomembno je, da mokka živahno pospešuje že od približno 1.500 vrtljajev, med vožnjo ponuja veliko uporabnega navora v širokem razponu vrtljajev ter s tem dopušča precej lenarjenja s prestavno ročico ter brez vmesnega posega in lovljenja vrtljajev lahkotno zvozi marsikateri klanec. Mokka hkrati vseskozi deluje mirno in tiho (da gre za dizla ugotoviš šele nad redko potrebnimi 3.000 vrtljaji), v kabino se tako prenaša občutno manj vibracij, obenem pa se lahko pohvali tudi s skromno žejo.

Povprečna poraba goriva s takšno dizelsko mokko je 4,1 litra, kar je za pol litra manj kot pri starem motorju. Na testu smo v povprečju shajali s 6,2 litra na sto prevoženih kilometrov, umirjena in nežna vožnja pa na potovalnem računalniku ob koncu vožnje brez težav izpišeta vrednost okoli petih litrov.

Merilnik vrtljajev pri 90 km/h v šesti prestavi sicer kaže vrednost 1.500, poraba se suka okoli 3,7 litra, pri 110 km/h se vrtljaji dvignejo na 1.900, trenutna poraba pa na 4,9 litra. Umirjena vožnja skozi naselje lahko teče tudi pri dobrih tisoč vrtljajih v peti prestavi, bolj tekoča pa v četrti s 1400 vrtljaji in enako porabo 4,9 litra.

Poraba se v območje sedmih litrov približa ob nadpovprečnem izkoriščanju motorja, denimo na avtocesti (pri 130 km/h v šesti prestavi pelje z 2.200 vrtljaji in 6,6 litra), k čemur pripomoreta tudi njena višja postava in velika čelna površina.

Mokka pa ni prijazna zgolj do denarnice, prizanesljiva je tudi do ušes potnikov in okolice. Že podatek o tem, s kako skromnimi motornimi vrtljaji premaguje normalne avtocestne odseke kažejo na to, da je lahko zelo tiha. Med vožnjo se motorja skorajda ne sliši, zagotovo gre za enega najtišjih dizlov v razredu, ob tem se odlikuje se tudi z umirjenim tekom in gladkim delovanjem menjalnika.

Ostali deli mokke so takšni, kot smo že vajeni. Oprema Cosmo je najbogatejša in kupcu ponuja večino pomembnejših delov opreme, kot so dvopodročna klima, samodejni vklop luči, dolge luči z asistenco, ogrevani zunanji ogledali z električnim nastavljanjem in električnim preklopom, parkirnega pomočnika spredaj in zadaj, ambientalno osvetliltev, nekaterim bodo všeč dodatno zatemnjena stekla zadaj.

Na sredini armaturne plošče kraljuje velik zaslon infozabavnega sistema, ki po izvoru ni ravno zadnji modni krik. Tudi gumbov in stikal pod njim je za današnji čas občutno preveč, vseeno pa dobro služijo svojemu namenu. Za navigacijo je treba doplačati 590 evrov, za prilagodljive bi-ksenonske žaromete 1.260 evrov, za zadnje čase zelo oglaševano vzvratno kamero pa 250 evrov.

Vse to združuje tudi paket Premium za 1.580 evrov, za večino varnostnih delov opreme pa bo treba poseči po paketu Opel Eye za 700 evrov. Ta premore opozarjanje na nevarnost trčenja v vozilo pred vami, prikaz razdalje sledenja, opozarjanje na nenamerno spremembo voznega pasu in prepoznavanje prometnih znakov, za 310 evrov pa si omislite paket za zimo, ki vam bo v mrzlih dneh pogrel zadnjico in volan.

Opel mokka 1.6 CDTi (100 kW) Cosmo tako ponuja vsakega po malo in pod črto izpade kot zelo dober avto. Poleg všečne in trendovske podobe za svoj denar ponuja kar nekaj opreme in obveznih varnostnih elementov, med odlikami pa velja izpostaviti njen zmogljiv, varčen in predvsem tih dizel. Z njim mokka vozniku in potnikom popestri poti, na črpalki pa ostane dovolj denarja za še kakšno skodelico kave.

Foto: Matej Kačič