12 tednov resničnostnega šova Volkswagen

Nemški Volkswagen je bil še septembra sinonim za natančnost, popolnost in ugled. Bil je največji na svetu, ko ga je sredi septembra na prestolu prekril oblak saj iz afere Dieselgate. Preostanek leta je avtomobilska skupina, ki je zaradi tega padla s prestola največjega proizvajalca na svetu, porabila za odpravljanje škode, ki jo je afera povzročila njenemu ugledu, vrednosti in prodaji, in s tem se bo morala ukvarjati verjetno še nekaj prihodnjih let.

Sanjski začetek leta za Volkswagen

Leto se je za nemškega avtomobilskega velikana začelo skoraj sanjsko. Volkswagen je sredi marca objavil poslovno poročilo za leto 2014, rekordna prodaja je navrgla 200 milijard evrov prihodkov in 12,7 milijarde evrov dobička. Volkswagen in 11 drugih članov avtomobilske skupine je čestitke prejemalo z vseh strani, tudi z borze, kjer je vrednost delnice dosegla rekord - 257 evrov. »To sploh še ni vse, še veliko pride!« je ob tem vzneseno napovedal tedanji prvi mož Martin Winterkorn. Volkswagen je še rasel, ob polletju po številu prodanih vozil na svetu prehitel Toyoto, zaslužil skoraj sedem milijard evrov in dal hladiti šampanjec, s katerim bi nazdravili ob naslovu največjega in najuspešnejšega avtomobilskega proizvajalca v zgodovini.

Nemci so si zabili avtogol

V le nekaj septembrskih dneh se je zgodila tragedija z naslovom Dieselgate, ki bi ji zavidal sam Shakespeare, v nogometnem žargonu rečeno pa so si Nemci sramotno zabili avtogol. Volkswagen se je do tedaj ponašal z natančnostjo, kakovostjo, brezhibnostjo in urejenostjo in ves ta sijaj je v hipu zbledel, ko je prišlo na dan, da so v avtomobile vgrajevali programsko opremo, ki je samodejno prilagodila delovanje motorja in s tem zmanjšala škodljive izpuste, kadar je zaznala, da se opravljajo meritve. Častilci znamke so ob prevari obstali z odprtimi usti, delnica je v dveh dnevih izgubila 35 odstotkov in se skrčila na dobrih sto evrov, neomajni in vedno zelo samozavestni Winterkorn je padel, uporabniki so napovedali vojni pohod, obetala se je astronomska kazen, Volkswagen je moral odpoklicati 11 milijonov vozil po vsem svetu, poslovili so se skorajda vsi do tedaj ključni možje v skupini.

Posledice: upad prodaje, ogrožena posojila, grozeče kazni ...

Severnoameriški trg se je po aferi pred dizli skorajda v celoti zaprl, Volkswagnu je prodaja na tem trgu upadla za več kot 30 odstotkov. Drugje po svetu so bile posledice manjše. V Evropi je Volkswagen ostal vodilni na trgu, tržni delež pa je v zadnjih treh mesecih letos vseeno upadel za 2,3 odstotne točke, s 26,6 na 24,3 odstotka. V svetovnem merilu je bil vpliv še nekaj manjši, prodaja mu je upadla za dva odstotka, trg pa je zrasel za dva do tri odstotke.Upad prodaje pa je le ena od posledic; nemškega velikana čakajo velikanski neposredni stroški. Skupaj mu grozi 35 milijard evrov visok račun v obliki zasebnih odškodnin, kazni posameznih vlad in stroškov popravila spornih motorjev. Nekateri mediji poročajo o še večjih številkah, ki sežejo prek 70 milijard evrov.

Končen znesek sicer še ni znan, Volkswagen pa je ob strani že pustil 6,5 milijarde evrov za popravilo 11 milijonov spornih dizelskih motorjev po vsem svetu. V zadnjem četrtletju je Volkswagen prvič po 15 letih zašel v izgubo, primanjkovati mu je začelo likvidnih sredstev. Vprašljiva so tudi nekatera že odobrena posojila. Evropska investicijska banka (EIB) je že oktobra zagrozila, da bo zahtevala vračilo ugodnih posojil iz preteklosti, če se bo izkazalo, da so bila tudi ta sredstva uporabljena za goljufanje pri merjenju izpustov; preiskava še teče. EIB je skupini Volkswagen od leta 1990 odobrila okoli 4,6 milijarde evrov tovrstnih posojil. Zapleta se tudi pri posojilu, ki ga je nemškemu avtomobilskemu velikanu odobrila Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Pri EBRD so Volkswagnu junija načelno potrdili 300 milijonov evrov posojila za financiranje nove proizvodne tovarne na Poljskem, zdaj pa so pogodbo zamrznili.V začetku decembra se je Volkswagen z združenjem evropskih bank dogovoril za 29 milijard evrov posojila, s katerimi bo reševal položaj in hkrati nadaljeval vlaganja v prihodnost. Ta so sicer lahko nekaj manjša, kot je bilo sprva načrtovano, prednost ima reševanje krize.

Krčenje investicij, če bo treba

Matthias Müller, ki je konec septembra na vrhu skupine zamenjal Martina Winterkorna, je namreč poudaril, da proizvajalec utegne zmanjšati načrtovana 70-milijardna vlaganja v raziskave, razvoj in gradnjo tovarn do leta 2019. V tem duhu je proizvajalec že pripravil načrt krčenja nekaterih karoserijskih različic manj uspešnih modelov in opremskih paketov, ki gredo slabše v denar. Pri nasledniku razkošnega volkswagna phaetona se je odločil, da ga bo prodajal le v električni različici. Obenem je v vseh prihodnjih avtomobilih predvidel prostor za baterije, tako dizelskih kot bencinskih. To napoveduje večji delež hibridov, ki bodo zmanjšali skupne izpuste vozil in popravili okoljski ugled znamke.

Popolna transparentnost

Obenem pa je Müller kupcem obljubil popolno transparentnost, sodelavcem pa zagrozil s sprotnimi in ostrimi odzivi na vsako odstopanje od korporativnih načel, ki si jih je manjšina razlagala po svoje. Skrčil je upravo, namestil pet novih šefov za področja razvoja, oblikovanja, proizvodnje, načrtovanja izdelkov in prodaje ter za polovico zmanjšal število ljudi, ki mu poročajo neposredno. Z novo strukturo, ki naj bi poskrbela, da bodo ljudje na ključnih položajih tudi redno rotirali, želi Müller ustvariti bolj pregleden in transparenten Volkswagen in končati prakso samostojnih odločitev posameznikov. Te so namreč sprožile afero Dieselgate.

Je afera zapuščina Piecha?

Po pisanju tujih medijev pa pomembno krivdo pri tem nosi tudi član družine Porsche (solastnik Volkswagna) in nekdanji prvi nadzornik in predsednik uprave skupine Ferdinand Piech, ki je bil v preteklosti znan po brutalnih pritiskih na zaposlene. »Imate dve možnosti, ali naredite ali pa greste,« je slaven stavek Ferdinanda Piecha, ki je zaposlene z ustrahovanjem prisilim, da so dosegli cilje. Pri tem pa so, kot kaže, uporabili tudi nekatere nedovoljene bližnjice.