Ste med tistimi vozniki, ki na poti v službo trobijo, ker ob zeleni luči avtomobil pred njimi ne spelje dovolj hitro? Odprete kdaj okno in vozniku v sosednjem avtu pojasnite, da je napačno zavil in naredil prekršek? Ali morda prekrškov drugih sploh ne opazite?
Vse izbruhe in ostala ravnanja, ki se včasih vašim sopotnikom zdijo še tako nerazumljivi, lahko sedaj opravičite z znanstveno razlago. Ugotovitve socialnih psihologov iz londonske šole za ekonomske in politične vede (LSE) namreč kažejo, da je čas, ki ga preživimo za volanom, lahko zelo stresen in poln frustracij, na katere se ljudje različno odzivamo.
Raziskava o socialni psihologiji varnosti v cestnem prometu, ki sta jo izvedla LSE in proizvajalec pnevmatik Goodyear, je razkrila, da se vozniki na cesti zelo različno odzivajo na vedenje drugih udeležencev v prometu. Pri tem je odločilno, kako se posameznik sooča s svojimi čustvi in negotovostjo.
Učitelj: Želi, da se drugi vozniki zavedajo, kaj so naredili narobe, zato jih o napakah rad poduči. Za svoj trud pri izobraževanju pa pričakuje tudi priznanje.
Vsevednež: Prepričan je, da ga obdajajo sami nesposobneži, zadoščenje pa skuša doseči s ponižujočim kričanjem na druge voznike.
Tekmovalec: Vedno mora biti pred ostalimi vozniki in se razburi, ko mu je kdo v napoto. Če ga želi kdo prehiteti, hitro pospeši, v koloni pa ohranja majhno razdaljo do naslednjega voznika, tako da nihče ne more zapeljati predenj.
Kaznovalec: Druge voznike želi kaznovati za vsako napačno potezo, ki jo opazi. Pri tem se lahko zgodi, da tudi stopi iz vozila in neposredno pristopi k drugemu vozniku.
Filozof: Ravnanje drugih voznikov, kakršnokoli že je, sprejema brez težav in ga poskuša razumsko pojasniti. Med vožnjo svoja čustva uspešno nadzira.
Neprizadet opazovalec: Neprimerno vedenje drugih udeležencev v prometu dojema neosebno in jih označi za nevarne voznike.
Ubežnik: Med vožnjo se s poslušanjem glasbe ali pogovarjanjem po telefonu izolira od zunanjih dejavnikov. Ubežniki se zamotijo z namenom, da se jim ni potrebno ukvarjati z drugimi vozniki na cesti, pri tem pa gre za strategijo, s katero se zaščitijo, da jih drugi ne morejo prizadeti.
Večina omenjenih vedenjskih vzorcev lahko privede do nevarnih situacij v prometu, zato je prav razumevanje svojega vedenja prvi korak do boljšega obvladanja slednjega in posledično varnejše vožnje. Z raziskovalnim projektom, ki bo v prihodnosti prinesel še dodatne zanimive in predvsem koristne izsledke, želita LSE in Goodyear ugotoviti, kako vozniki na cesti vplivajo drug na drugega.
Kaznovalec: "Ljudi ves čas skrbno opazujem."
Neprizadet opazovalec: "Moteči vozniki so nevarni, čim prej se jim hočem umakniti."
Filozof: "Večinoma ne popustim pod stresom. Ljudem se preprosto le mudi."
Ubežnik: "Rad sem v avtomobilu, kjer se posvečam svojim stvarem in delam, kar pač moram."
