Oster jezik, hedonizem in trma velikega japonca

Veliki japonec v četrti generaciji govori bolj oster oblikovalski jezik, njegov značaj pa se ni občutno spremenil, le boljši je na prav vseh področjih. Kupcem ponuja res izjemno prestižno okolje prostorne kabine, tih in močan, tudi učinkovit hibridni sklop in bolj pozitiven ugled od nemške konjenice.Če pogledam v bližnjo preteklost, si japoncev v luksuznem razredu nisem niti znal predstavljati - dokler ni prišel lexus. Sprva sem o njem bral v nemških revijah, ki so prvo luksuzno limuzino LS, takrat namenjeno zgolj ameriškemu trgu, označile kot odlično kupčijo z veliko serijske opreme, ki si jo pri nemcih moral doplačati, udobjem in zvočno izolacijo ter akustiko koncertne dvorane ter res, ampak res dolgočasno in nedomiselno obliko. Lexus se je uspešno uveljavljal le v ZDA, tam ta hip posega po vrhu lestvice prestižnih znamk. V Evropo in Azijo je prišel pozneje, precej po tiho, podobno je pri nas.

Oster jezik, mehak značaj

Tiste kritike o dolgočasnosti so Japonci, kot kaže, vzeli zares, saj sodobni lexusi govorijo sicer lep in zboren, a tudi oster oblikovalski jezik. Skromnosti ni več, prednji del zadnjega in hkrati največjega luksuznega terenca te znamke ima mogočno masko, ostro zarezane linije karoserije od robov maske, blatnikov, motornega pokrova do stranskega dela, na katerem se lomi svetloba. Žarometi so v LED-tehniki, prav tako smerniki z 18 sijalkami, ki rišejo trak iz maske navzven. Karoserija je tudi sodobnejša, zaradi številnejših zvarov je za 30 odstotkov bolj toga. RX je v primerjavi s predhodnikom precej zrasel (dolg je 4,89 metra, 12 centimetrov več kot prej), čeprav tega na prvi pogled ni opaziti. Še vedno je težak, hibrid tehta natanko 2,1 tone (le bencinski 200T 215 kilogramov manj) - zaradi velikosti, kopice opreme in baterije, ki mu omogoča delno neslišno in varčno vožnjo.

Razkošna, prijetna in dodelana kabina

Ostrine karoserije se tam tudi končajo, značajsko je RX namreč natanko takšen kot njegov predhodnik, le precej boljši. V kabini vas bo pričakal s širokimi, čvrstimi in udobno oblazinjenimi sedeži, oblečenimi v mehko usnje. Šivi so brezhibni, materiali prijetni na videz in otip, stikala so mehka in se hitro spoprijateljijo z voznikovo dlanjo - denimo miška na sredinski konzoli, s katero se sprehajate po 12,3-palčnem zaslonu, gumbi na sredinski konzoli ali pa prijetno odebeljena ročica samodejnega menjalnika. V kabini je res veliko prostora v vse smeri, to velja tudi za potnike na zadnji klopi, ki bodo uživali še v električnem pomiku naslona.

Sam videz in tudi upravljanje stikal pa je bolj tehnične, na prvi pogled kar zapletene narave. Funkcij je pač veliko, od nastavitve čvrstosti podvozja, delovanja menjalnika, klimatske naprave in vrhunskega radia do sprehajanja z miško prek menijev velikega zaslona pod vetrobranskim steklom. Miška lepo sede v roko, sprva se zdi neubogljiva, a se je gibov mogoče hitro navaditi. Nad armaturno ploščo z elektronskimi merilniki, ti lahko pokažejo ali skrijejo podatke o motornih vrtljajih, navajajo pa še pretok energije med motorjema, kolesi in baterijo, je še lepo berljiv 24-centimetrski prikazovalnik podatkov na prednje steklo. Oprema je bogata tudi na področju varnosti, saj zajema številne asistenčne sisteme aktivne varnosti. Radarski tempomat, sistem za preprečevanje naleta in samodejnega zaviranja bodo denimo serijski.

Velike obljube, še vedno dober vtis

Za pogon že od leta 2005 v RX večinoma skrbi hibrid, v zadnjem pa je sklop močno osvežen, čeprav tehnični podatki tega ne dajejo misliti. Bencinski motor je namreč še vedno 3,5-litrski šestvaljnik, zdaj pa zmore 193 kilovatov. Pri pogonu mu pomagata dva električna motorja s skupno močjo 183 kilovatov. Šibkejši med njima poganja zadnja kolesa, zato je RX tudi štirikolesno gnan. Rezultat treh strojev je skupna moč 230 kilovatov (313 konjskih moči), sanjska tovarniška poraba 5,2 litra (izpust je 120 gramov, 25 manj kot pri predhodniku) in res odločen pogon v praksi. RX 450h se premakne neslišno, v mestu se na božanje plina odzove z večinoma električnim pogonom, na podeželju si stroji podajajo roko, ko deluje bencinski, generator polni baterije. Ob odločnem pritisku na plin delujeta oba pogona, RX do stotice pospeši v manj kot osmih sekundah, ob tem pa kljub brezstopenjskemu menjalniku CVT nevsiljivo in nemoteče grgra. Za volanom takšnega stroja se ni težko odpovedati dizlu, ki ga Lexus iz okoljskih in načelnih razlogov vztrajno zavrača. Le poraba seveda še zdaleč ni takšna, kot jo obljublja tovarna. Zgolj petlitrske žeje sicer nismo pričakoval, devet­litrske ob razmeroma umirjeni vožnji pa tudi ne. Tu je napredek manjši od naših pričakovanj.

Mali turbo se dobro znajde, le varčnost mu ne gre

Podobno velja za dvolitrski klasični štirivaljni turbo s 175 kilovati, ki je povsem nov v ponudbi RX. Moči ima veliko, navora s 350 newtonmetri še nekaj več kot le bencinski motor v hibridnem sklopu, za volanom pa se zdi, da ima celo nekaj bolj športen značaj, saj se rad zavrti in tudi zdravo, a ne preglasno oglasi. Motor, ki bo prepričeval kupce z dna cenika s ceno dobrih 59 tisoč evrov, načeloma zadovolji vse želje, le pri porabi pokaže premalo volje do sodelovanja. Tovarniških 7,9 litra v povpreč­ju naraste na dobrih 11 do 12 litrov.

Pravi RX je hibrid, Slovence bo stal vsaj 70 tisočakov

A vseeno se zdi, da je RX pravi le s hibridom, ki bo pri nas stal slabih 70 tisoč evrov. Umirjen, tih in tudi odločen sklop se namreč idealno sklada z razkoš­nim značajem RX. Tega je delno mogoče tudi prilagajati, v 30 stopnjah nastavljiva trdota podvozja RX lahko vdahne tudi nekaj športnega duha, oprema sport še nekaj več, a RX se tudi v tej nastavitvi ne bo nikoli počutil prav dobro. Podobno, sicer v nekaj manjši meri, velja tudi za nemške velikane.

Foto: Miloš Milač