Slovenija velikokrat jemlje za vzornico Nemčijo, vendar bi morali biti naši vzorniki drugje - predvsem v državah, ki so nam bolj podobne. Če pogledamo deset najuspešnejših držav na svetu po BDP-ju na prebivalca sta med njimi samo ZDA in Avstralija, ki imata več kot 10 milijonov prebivalcev. Ostale pa bi lahko po številu prebivalcev smatrali kot manjše države. Direktna povezava med samo velikostjo države ter njeno uspešnostjo ne obstaja, prej bi lahko trdili obratno, da so manjše države relativno bolj uspešne od večjih.
Edinstven in jasno razpoznaven poslovni model države je velikokrat posledica ene od dveh možnih strateških usmeritev; danih naravnih resursov v državi ali pa ozke specializacije na neko področje. Specifična konfiguracija naravnih resursov pomeni, da lahko država dobro izkorišča svojo tržno nišo, ki jo ponuja dostop do resursa. Primer takšnega poslovnega modela predstavlja Islandija, ki zelo uspešno izkorišča svoje geotermalne potenciale za pridobivanje energije. Drugi način je, da država postane globalni razvojni center za neko specifično področje. Nazoren primer takšne države je Izrael, ki je zaradi svoje specifične geo-politične situacije in nestabilnosti v regiji, veliko vlagal v razvoj obrambne in varnostne tehnologije in tako postal ena vodilnih držav na svetu na področju obrambne tehnologije.
Podoben primer kot Izrael je trenutno država, ki ima najvišji BDP na prebivalca - Luxemburg. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je po kolapsu železarske industrije, ki je bila do takrat gonilna sila razvoja Luxemburga, država potrebovala novo usmeritev. Majhna država brez večjih komparativnih prednosti je zažela ponujati podjetjem spodbude, da svoj posel preselijo v Luxemburg. Te spodbude so vključevale manj birokracije in pa bolj pomembno velike popuste na davek od dohodka pravnih oseb, ki je znašala 29%. Rezultati tega poslovnega modela so bili da izjemni, vzajemni skladi, ki so prisotni v Luxemburgu imajo več kot tri biljone sredstev v upravljanju (leta 2001 so jih imeli 760 miljard), samo skladi v ZDA imajo več sredstev v upravljanju. Prav tako je v državi aktivnih 148 bank iz 27 držav, ter registriranih več kot 40.000 podjetij, kar pomeni približno eno podjetje na 8 rezidentov. Vendar bo kot kaže Luxemburg kmalu spet prisiljen spremeniti svoj poslovni model, zaradi vse večjega pritiska EU po ukinjanju davčnih olajšav.
Če povzamemo, majhne države, ki imajo uspešne poslovne modele ne bežijo od svojih omejitev. Še več svoje pomanjkljivosti pogosto spremenijo v svoje prednosti. Za takšen primer lahko vzamemo Singapur, ki je postal inovacijska razvojna platforma za celotno Azijo, kjer se vse vrste inovacij pilotno testira, preden se jih implementira v večjih Azijskih državah. Slovenija v tem pogledu še ni pokazala svojih kart. Čeprav se v Sloveniji v zadnjem času veliko omenja turizem kot ključna strateška dejavnost, ta žal ne bo morala za nas predstavljati, kar je za Izrael obrambna industrija ali pa za Luxemburg finančni sektor. Za to obstajata dva ključna razloga: (1) Slovenija, kot destinacija ne bo uspela nikoli doseči globalnega dosega, kot ga imajo največje globalne turistične destinacije (New York, Pariz, Rim, London etc.) ali pa razviti turistične niše, ki bi zagotavljala tako veliko kritično maso turistov in (2) celotni sektor je močno podinvestiran, kar pomeni, da tudi če bi imeli danes neomejena sredstva, ki bi jih lahko namenili turizmu, bi bili polni učinki teh investicij vidni šele čez dobro desetletje.
Če gledamo Slovenijo po ustvarjenih prihodkih podjetij močno prednjačita predvsem trgovina in industrijska proizvodnja, ki skupaj ustvarita več kot 65 odstotkov prihodkov vseh slovenskih podjetij. Trgovinska dejavnost je primarno fokusirana na notranji trg, ki pa je omejen na 2 milijona potrošnikov, obenem pa tudi v Sloveniji trenutno ni Amazona ali pa Zare, ki bi lahko iz te dejavnosti razvila konkurenčen globalni poslovni model. Največji potencial v Sloveniji za razvoj globalno konkurenčnega poslovnega modela predstavljajo predelovalne dejavnosti.
- Med njimi pa vsekakor najbolj izstopa slovenska avtomobilska industrija. Ta ima vse potrebne nastavke, iz katerih bi Slovenija lahko razvila edinstven poslovni model države;
- močno je vpeta v globalne trgovinske tokove, saj je zaradi omejitev domačega trga prisiljena delovati globalno
- ima velikega brata v Nemčiji, kjer obstajajo velike sinergije glede na strukturo proizvodnje naše avtomobilske industrije ter potrebah Nemčije
- podjetja so inovativna, produkti, ki jih dobavljajo avtomobilski industriji so nišni, predstavljajo ključne komponente, kjer je bolj pomembna inovativnost in kvaliteta, kot pa kvantiteta produktov
- Industrja zaposluje 25.000 ljudi ter 150.000 ljudi v Sloveniji neposredno ter se lahko pohvali tako z uspešnimi proizvajalci kot sta Adria Mobil in Reveoz ter Tier 1 in 2 dobavitelji glavnim avtomobilskim proizvajalcem kot so Kolektor, Unior, Hidria, Cimos in Iskra Lektrika.
- ljudje bodo vedno potrebovali mobilnost, čeprav se tudi avtomobilska industrija spreminja, podjetjem trga ne bo zmanjkalo, vse dokler se bodo lahko preko svoje inovativnosti sledila razvoju panoge
Tako bi lahko za Slovenijo, če bi želela priti med top 10 najuspešnejših držav, avtomobilska industrija predstavljala panogo okrog katere lahko gradimo svoj edinstven poslovni model.
