Z zahodnjaškega vidika je Japonska takorekoč drug svet. Njihova spoštljivost, tradicionalnost in zadržanost se Evropejcem in Američanom zdijo tuje in nenavadne. A morda še bolj presenetljiv se zdi kontrast med starodobnostjo in ultramodernostjo.
Na širšem območju Tokia, enega izmed največjih megapolisov našega planeta, namreč živi več kot petintrideset milijonov ljudi. Zato je seveda razumljivo, da so v takšnem mestu izzivi, ki jih prinaša množična mobilnost, precej drugačni kot v drugih metropolah. Dobršen del zapletene logistike sicer opravlja sofisticiran sistem železniškega prometa. V tem oziru so Japonci svetovni prvaki. Vlakov najrazličnejših kategorij je toliko, da je skoraj nemogoče razumeti, kako sploh vse skupaj poteka.
Poseben fenomen je železniška postaja Šindžuku, preko katere vsak dan na različne konce odnese več kot štiri milijone ljudi. A kljub temu da vse skupaj pogosto izgleda kot v nekakšnem človeškem mravljišču, vse teče gladko, predvsem pa do sekunde točno. Ljudje tukaj pač znajo spoštovati dogovorjena pravila - nihče se ne preriva, nihče ni nestrpen, nihče se glasno ne pogovarja. Vsi sicer brskajo po svojih mobilnih telefonih, a jih v javnosti ne uporabljajo za pogovore ... Pri takšni množici ljudi je zelo presenetljiva tudi čistost. Na tleh ni niti enega samega papirčka, čeprav so smetnjaki dokaj redko posejani.
Drugačen avtomobilski svet
Seveda se vsemu temu prilagaja tudi avtomobilski svet. Japoncev se po krivici drži sloves posnemovalcev. Da so japonski avtomobili nekaj posebnega, se najbolje vidi po njihovem domačem voznem parku. Japonski proizvajalci namreč za domači trg izdelujejo številne modele, ki jih drugod sploh ne poznamo. In že od daleč vsakdo opazi, da imajo precej drugačen "izraz na obrazu".
Izvirni in odštekani Japonci Tokia 2013
Res je, da so Japonci vedno na tekočem s tem, kaj počnejo na drugih koncih sveta. A v resnici so vedno imeli svoj pogled, ki temelji na izjemni natančnosti in brezhibnosti.
Zdi se, da je deželo vzhajajočega sonca s tem za vedno zasvojil oče japonske avtomobilske industrije Kičiro Tojoda, ki je v tridesetih letih znamko svojega očeta Sakičija, ki je zaslovela s prvimi avtomatiziranimi tekstilnimi statvami, popeljal v svet množične mobilnosti. V osmih desetletjih je dobesedno iz nič nastala največja avtomobilska znamka na svetu, ki letno proizvede več kot deset milijonov avtomobilov.
Toyota glavna zvezda Tokyo Motor Showa
Najboljši vpogled v japonsko videnje mobilnosti ponuja Tokijski avtosalon. Če bi bi za oznako največjih razstav uporabili primerjavo iz teniškega sveta in bi Ženevo, Frankfurt, Tokio, Detroit ter v zadnjem času vedno pomembnejša Peking in Šanghaj razglasili za nekakšen avtomobilski grand slam, bi tokijski različici lahko pripeli oznako futurist.
Združenje japonskih avtomobilskih proizvajalcev razstavo prireja vse od leta 1954. Od leta 1973 pa je na sporedu na vsaki dve leti. Poleg avtomobilov so na ogled tudi motocikli in gospodarska vozila.
Dogajanje na sejmišču Tokyo Big Sight je letos v znamenju dveh sloganov: "vaše srce bo dirkalo" in "moč vodika".
Moč vodika
Prav slednji se odlično vklaplja v dogajanje v razvojnem oddelku Toyote. Mojstri iz Toyota Cityja so namreč prepričani, da je vodik energent prihodnosti, ki ne onesnažuje okolja. Pridobiti ga je mogoče iz veliko naravnih virov in stranskih proizvodov, ki jih ustvari človek. Vodik, stisnjen pod visokim tlakom ima namreč precej večjo energijsko gostoto od baterij v električnih vozilih. Poleg tega ga je dokaj enostavno shranjevati in transportirati.
Vozila na vodik pa bi imela v primerjavi z električnimi še eno veliko prednost, saj se z energijo oskrbijo v le treh minutah, ob tem pa zmorejo z enim polnjenjem precej večjo razdaljo. Zato sploh ni presenetljivo, da je Toyota, ki ji že tako in tako pripada osrednji oder glavne razstavne dvorane, v središče dogajanja postavila model mirai, nad katerim so navdušeni celo Nemci, saj so ga razglasili za tehnološki dosežek desetletja.
Rojstvo že četrte generacije priusa
Poleg tega je Toyota ponosno predstavila tudi četrto generacijo priusa, avtomobila, ki je pred dvema desetletjema začel hibridno revolucijo. Novi prius, ki je končno doživel tudi tako pričakovano japonsko premiero, je verjetno sploh največja zvezda tokijskega salona in še vedno ostaja zastavonoša hibridnega avtomobilizma, ki združuje najboljše, kar ponujata bencinski in električni pogled.
Prius bo Toyotin prvi globalni model, ki bo uporabljal povsem novo arhitekturo TNGA. Njegova šasija je za šestdeset odstotkov trdnejša, hkrati pa je težišče vozila postavljeno nekoliko bolj proti tlem, s čimer so še dodatno izboljšali stabilnost, vozne lastnosti in udobje. Poleg tega pa bo vozilo opremljeno s številnimi sodobnimi asistenčnimi sistemi. Prvi japonski kupci si ga bodo lahko privoščili že konec letošnjega leta.
Toyotin pogled v prihodnost predstavljajo tudi trije zanimivi koncepti. Prvi je nekakšen karoserijski križanec C-HR. Tudi zanj je predvidena nova globalna arhitektura TNGA, odlikovala pa naj bi ga izjemna energijska učinkovitost. Menda naj bi že naslednje leto v Ženevi predstavili serijsko različico tega vozila.
Svetovno premiero pa je doživel koncept zabavnega dvoseda S-FR, s katerim bo Toyota nadaljevala svojo bogato športno tradicijo, ki jo je začela v šestdesetih letih z legendarnim modelom 2000GT.
Najbolj drzen pogled v prihodnost pa prinaša koncept FCV Plus, ki so ga Toyotini razvojniki prvič predstavili širši javnosti. Vozilo se sicer ponaša s pogonom na vodik, poleg tega pa naj bi bil opremljen tudi s posebnim generatorjem električne energije za zunanjo uporabo.
Največje pozornosti predvsem mlajšega občinstva pa sta bila deležna koncept Kikai in robotek Kirobo, ki je predlani celo obiskal vesolje.
Prihodnost je bila v zraku tudi na razstavnem prostoru Toyotine luksuzne znamke Lexus. Glavna atrakcija je seveda koncept LF-FC. Gre za novo videnje luksuzne limuzine, ki jo bo poganjal vodik. Lexusov koncpet je kombinacija energijske učinkovitosti brezkompromisnega udobja in napoveduje niti ne tako zelo oddaljeno prihodnost, ki so jo na salonu predstavili tudi s posebno razstavo Smart Mobility City.
Foto: Gregor Šket, Miloš Milač, [Newspress.co.uk]