Za volanom avta na vodik - vožnja v čisto prihodnost

Prejšnji teden smo po nemških cestah prevozili prek 200 kilometrov s prvim velikoserijskim avtomobilom na vodikovo gorivo, s toyoto mirai: le od tri do pet minut polnjenja, doseg 550 kilometrov, v kabini pa udobje in nezahtevnost poslovne limuzine. A vodikova prihodnost bo draga, črpalke so še zelo redke.

Nastajal 23 let

Mirai je rezultat 23 let razvojnih konceptov pri tej znamki, vsak od njih je imel zmogljivejše gorivne celice z večjo energijsko gostoto, bolj zmogljive (zatesnjene in sposobne večjega pritiska) posode za vodik, medtem pa se je počasi, ampak res počasi, razvijala tudi infrastruktura polnilnic. Po besedah direktorja centra za vodikove tehnologije Tadeja Auerja je vodik energent prihodnosti, njegov hitrejši prodor pa zavirata število in visoka cena polnilnic, za sodobno je treba odšteti prek 700 tisoč evrov.

Toyotina limuzina izrazitih potez prednjega dela in zadka ter predvsem sodobne in uporabne tehnike nam je v živo razkrila vizijo največjega proizvajalca avtomobilov na svetu, ki želi do leta 2050 izpuste ogljikovega dioksida zmanjšati za 90 odstotkov. Tisto leto se bodo po napovedi prvega razvojnika Jošikazuja Tanake iz njihovih tovarn po avtocestah vozile predvsem toyote na vodikovo gorivo, manj bencinsko hibridne, po mestih pa električne toyote.

Navadiš se ga po nekaj metrih

V vožnji toyota mirai z gorivnimi celicami, ki vodikovo gorivo pretvarjajo v elektriko, že danes deluje prepričljivo. Po nekajminutnem polnjenju na črpalki v središču Hamburga smo zapeljali na cesto. Vozi se kot klasičen električni avto s samodejnim menjalnikom, prostora je veliko na prednjih sedežih in na zadnji klopi, dolg prtljažnik pa je razmeroma plitek in sprejme 361 litrov prtljage. Motor s 114 kilovati zaradi obilnega navora, ki je na voljo od starta, neslišno in zelo živahno pospešuje. Končne zmogljivosti so primerljive z dvolitrskimi dizelskimi motorji, občutek izza volana pa je pri pospeševanju še boljši.

Na avtocesti s 178 na uro, poraba 1,5 kilograma vodika

Mirai na avtocesti hitro doseže hitrost 130 kilometrov na uro, na nemški avtocesti smo ga pognali celo do največje hitrosti 178 kilometrov na uro, priganjanje pa se je poznalo tudi pri porabi vodikovega goriva, ki je segla do 1,5 kilograma na sto kilometrov (ob normalni vožnji je poraba do pol manjša). Voznik dobi sodobno in prestižno okolje limuzine, ki se z nenavadnimi oblikami ujema s karoserijo: za volanom praznina kot v priusu, na sredinski konzoli je velik zaslon na dotik, nad njim pa manjši zaslon, ki prikazuje podatke o hitrosti, dosegu in potovalnem računalniku. Ročica samodejnega menjalnika gladko zdrkne v različne programe. Mirai pa je še posebno prepričljiv med zavoji, kjer zaradi zelo nizkega težišča odlično drži smer in se natančno odziva ukazom voznika, predvsem pa dobro skriva veliko maso.

Inženirji so ga opremili z varnostnimi sistemi, ki opozarjajo pred spremembo voznega pasu in zavirajo ob nevarnosti trka in drugimi sodobni pripomočki, od ABS, ESP, pomočnika pri zaviranju in podobno. Vozniki limuzin D-razreda, sem sodijo toyota avensis, volkswagen passat in drugi, tako v miraiu ne bodo pogrešali ničesar, razen malce večjega prtljažnika in prilagodljivosti, ki jo krnijo številni tehnični elementi v dnu vozila.

V Sloveniji miraia še nekaj časa ne bo. »Ko bodo kupci izrazili zanimanje in bo infrastruktura omogočila preprosto uporabo, bo čas pravi,« so na vprašanje o prihodu odgovorili predstavniki Toyote.