Dosedanji finančni direktor Volkswagna Hans Dieter Pötsch je bil na mesto prvega nadzornika izvoljen 5. septembra letos, dva tedna pred izbruhom afere Dieselgate, ki je pretresla podjetje in celoten avtomobilski svet. Sprva miren položaj prvega nadzornika, ki ga je pridobil z večinsko podporo drugih nadzornikov in vplivne družine Porsche, se je čez noč spremenil v nočno moro. Umirjeni 64-letni letni Avstrijec je do napredovanja prišel po spomladanskem spopadu med prvim nadzornikom skupine Volkswagen Ferdinandom Piechom, ki je bil na tem položaju od leta 2002, in odstopljenim predsednikom uprave skupine Volkswagen Martinom Winterkornom.
Prihodnji prvi nadzornik bo imel dvakrat težko delo: zaradi afere Dieselgate in predhodnika Ferdinanda Piecha, ki ga bo spremljal iz domačega naslanjača kot predstavnik družine Porsche, ki ima v lasti deset odstotkov Porscheja, ta pa 51 odstotkov Volkswagna.
Veteran avtoposla
Hans Dieter Pötsch je doštudiral industrijski inženiring na tehnični fakulteti v nemškem Darmstadtu, leta 1979 pa je kariero začel pri BMW kot vodja kontrolinga. V Münchnu je vztrajal naslednjih osem let, med letoma 1987 in 2003 je izstopil iz avtomobilske panoge, a je bil z njo vselej posredno povezan. Med letoma 1995 in 2002 je bil recimo predsednik uprave nemške družbe Dürr, ki izdeluje robote za avtomobilske tovarne in po svetu zaposluje 14.400 ljudi. Strast do avtomobilizma pa ga je vlekla nazaj, zato je leta 2003 prišel v Volkswagen kot član uprave. Sprva ni imel posebnih nalog, od leta 2009 pa je bil član uprave, odgovoren za finance. Dve leti pozneje je zasedel še sedež v nadzornem svetu skupine Bertelsmann, ki ima med drugim v lasti tudi televizijo RTL.
Dobrodošle finančne izkušnje
Pötsch se je z novega položaja že oglasil z izjavo, da afera lahko ogrozi obstoj Volkswagna, zato se je treba hitro, pregledno in učinkovito odzvati, in pokazal, da zna prijeti bika za roge. Kot izkušen finančnik bo nadziral reševanje afere, obenem pa bo novemu predsedniku uprave Volkswagna Matthiasu Müllerju lahko svetoval pri pripravi novega investicijskega načrta. Müller je namreč pred nekaj dnevi poudaril, da bo ta nujen, saj bo afera Dieselgate Volkswagen stala vsaj 6,5 milijarde evrov. Ta denar je proizvajalec že pripravil, zato utegne denarja zmanjkati za druge načrte. Volkswagen je v prihodnjih petih letih načrtoval za več kot 70 milijard evrov naložb v gradnjo tovarn in razvoj novih tehnologij. Po novem scenariju ima reševanje afere prednost pred vsemi drugimi projekti, je poudaril Müller.
Kritike: lahko je celo soodgovoren
V strokovni javnosti sicer priznani Pötsch pa je doživel tudi kritike v zvezi s svojo izvolitvijo. Predvsem ameriški analitiki Volkswagnu očitajo, da je za ključnega človeka v reševanju največje afere v avtomobilski zgodovini namestil menedžerja iz lastnih vrst, ki bi lahko morda vedel, kaj se dogaja, torej je za afero lahko celo soodgovoren. Podobno velja za Winterkorna, ki je po odstopu zadržal štiri pomembne položaje znotraj Volkswagna. Ostal je predsednik Audija, MAN, skupine Truck & Bus ter Porsche Holdinga, pomembnega lastnika Porscheja. Nekateri primeri drugih afer potrjujejo, da je Volkswagnova praksa nenavadna. Naftni mogotec BP je leta 2010 po aferi zaradi razlitja več milijonov 159-litrskih sodov nafte v Mehiškem zalivu odpustil predsednika uprave Tonyja Haywarda, novega človeka za ta položaj pa je našel zunaj podjetja.