Povprečna slovenska družina, športno aktivni pari in preudarni obrtniki, ki iščejo poceni avto za okoli 11 ali 12 tisoč evrov se prej ali slej znajdejo v položaju, ko želijo menjati avto. Ker potrebujejo predvsem prostor za tisoč in eno potrebščino, različne športne rekvizite ali delovna orodja, so v ožjem izboru tudi funkcionalni karavani, najraje z dizlom v nosu. Varčnost in zanesljivost imata prednost pred zmogljivostmi, saj je pomembno le to, da se pride na cilj.
Med opremo za kar se da udobno vožnjo ne sme manjkati klima, prav pridejo električna stekla in daljinsko centralno zaklepanje, še kako dobrodošla je navigacija. Seveda vozilo tehnično ne sme biti prestaro oziroma zastarelo, rubriko »varnost« pa zadovoljivo zapolnijo vsaj štiri zračne blazine, ABS in ESP. Želje in zahteve niso prav velike, a na koncu ima glavno besedo proračun. Večina se bo tako zapodila v lov za rabljenim vozilom, saj novega za tak denar gotovo ni. Napaka!
Nova in prostorna Dacia logan MCV s sedemletno tovarniško garancijo izpolnjuje vse zahteve (in še kakšno več), obenem je lahko zelo poceni, konec koncev pa bo iz nje kar nekaj časa dišalo po novem - preudarnemu kupcu to morebiti šteje več kot pa ugled.
Če k temu dodamo še pregovorno znane lastnosti Dacij, kot so solidna in čvrsta izdelava, robustna in neobčutljiva karoserija, preprosta in funkcionalna notranjost, poceni, vendar prijetni materiali ter dobra in zanesljiva Renaultova mehanika, potem se palec za nakup že lahko obrača navzgor.
Testni logan MCV 1.5 dCi 90 je ponujal poseben in omejen paket opreme Life Plus (z njim Romuni proslavljajo svoj uspeh v Evropi), kar ob opremi Laureate in prepoznavni modri barvi karoserije Cosmos (400 evrov) prinaša še aluminijaste strešne nosilce, 15-palčna platišča, meglenke in svetlo sivi vzvratni ogledali. Nekaj odtenkov modre se najde tudi v notranjosti potniške kabine, obdajajo sedeže, v modro pa so obarvani tudi varnostni pasovi. Ti prijetno popestrijo sicer asketsko zasnovano notranjost.
Za doplačilo je na voljo še vmesnik R-Link z zaslonom na dotik in navigacijo (zelo ugodnih 250 evrov), parkirni senzorji zadaj (205 evrov) ter tempomat oziroma omejevalnik hitrosti (155 evrov). Pod črto je cena zrasla na 13.475 evrov, vendar bi kakšen dodatek lahko tudi spustili.
Že ob prvem stiku s karavanskim loganom MCV je bilo hitro jasno, da je tudi ta Dacia uvrščena visoko v kategoriji plačano-dobljeno. Karavanski logan se na lepotnem tekmovanju resda ne uvršča prav visoko, a po prenovi je dobil bolj zrel videz in predvsem lepši prednji del z izrazitejšimi odbijači ter v opremi Life Plus nekaj poživitve. Zadek je ostal praktično nespremenjen - seveda z razlogom. Pri Daciji na račun modernejših zaobljenih linij in bolj atraktivne oblike namreč niso želeli žrtvovati uporabnosti.
Glavni adut 4,49 metra dolgega (43 cm več kot kompaktni sandero), 1,73 metra širokega in 1,55 metra visokega logana MCV je namreč - poleg cene - zares ogromen prtljažnik. Ta v osnovi ponuja 573 litrov prostornine, s podrto zadnjo klopjo (deljiva 60:40) celo 1.515 litrov ter zaradi močnega zadnjega vzmetenja skorajda furgonsko nosilnost 580 kilogramov. Toliko ne zmoreta niti karavanska BMW 5 ali Mercedes E. Prava mala hala v zadku tako brez težav zadovolji družinske in pustolovske potrebe, v enostaven in skromno obdelan prtljažnik pa boste brez slabe vesti naložili tudi vreče cementa, posode z barvami ali drva.
Uporabnost tovornega prostora še povečuje nizek nakladalni rob, kar močno olajša natovarjanje težjih in večjih predmetov oziroma prtljage, notranjost pa je čvrsta in odporna ter se čisti brez težav. Ob podrti zadnji klopi je površina vseeno poševna, manjši naklon je namreč v predelu preklopljenih sedežev. Za silo s pomočjo kake napihljive blazine se da tako tudi prespati, seveda je takrat treba s seboj vzeti manj prtljage ali pa jo čez noč pustiti zunaj. Orodje za menjavo predrte pnevmatike je priročno pritrjeno ob steno, za rezervno pnevmatiko standardnih dimenzij pa je treba odšteti 55 evrov.
Med vožnjo z loganom MCV hitro zadiši po starih časih. Že omenjene slabotne zavore in trd servo (prvo vprašanje znanca: Ali ga sploh ima?), neugleden plastičen volan (za 60 evrov je na voljo usnjen), stranska ogledala brez dela roba za mrtvi kot, halogenski žarometi ter odpiranje stekel zadaj na roke je le nekaj stvari iz preteklosti.
V notranjosti je tudi veeelikooo kot kamen trde plastike, dolgočasne ravne linije ter pusto črnino armaturke pa poleg opremskih modrih vstavkov razbijejo le še svetlejše vratne obloge, spodnji del volana in okvir okrog sredinske konzole, zračnike pa obkroža imitacija kroma.
Zadaj bosta dokaj udobno sedela dva odrasla, spredaj se sedi malce višje, sedalna površina pa bi bila lahko tudi bolj anatomsko oblikovana ter bi ponujala več oprijema telesu. A tudi z daljše poti smo prišli dokaj spočiti (nismo bili edini, v navigaciji smo med cilji našli tudi Berlin), odlagalnih površin je kar nekaj (tista na vrhu armaturke je priročna za odlaganje denarnice in telefona), vendar bi utori za plastenke in pločevinke spredaj moral biti globlji. Da sedimo v nizkocenovniku, slišimo že po nekaj metrih, saj zvočna izolacija ni najboljša.
Približno 1.100 kilogramov težki Logan MCV je precej tehnike podedoval od prejšnjega Renaultovega clia, kar ni slabo, vendar pa vsi tega ne bodo sprejeli z odprtimi rokami. Morda jih bo potolažil preverjen in zanesljiv francoski 1,5-litrski štirivaljni turbodizel s 66 kilovati oziroma 90 konji, ki največji navor 220 Nm ponudi pri 1.750 vrtljajih, s čistostjo izpuha pa zadovolji normo Euro 6. Zaradi slabše zvočne izolacije nikoli ne skrije svojega porekla, sploh če s polnim plinom z mesta pospešuje do 100 km/h, za kar potrebuje 11,8 sekunde ali pa se nekje na nemški avtocesti napreza z maksimalnimi 173 kilometri na uro.
Hrup vseeno ni moteč, tudi piš vetra, ki prodre v kabino pri višjih hitrostih, je povsem znosen in pogovor lahko normalno poteka. Glavna odlika motorja je, da je varčen, številke pa bi bile še za odtenek nižje, če bi sicer dobro izračunan menjalnik (avtocestno omejitev denimo »požira« z 2.250 vrtljaji) imel šest prestav. Na koncu tega pravzaprav nismo pogrešali.
Na testu smo v povprečju porabili 5,6 litra nafte na sto kilometrov (domet s polno posodo presega tisoč kilometrov), pri čemer priganjanje na avtocesti, v klance in odločnejša vožnja porabo dvignejo na 6,3 litra, umirjena vožnja pa terja dobre štiri litre goriva na vsakih sto kilometrov (tovarna 3,7/3,4/3,5). Za prestavljanje je v pomoč tudi indikator, motor pa začne dihati pri okoli 2.000 vrtljajih in ne popušča do 4.000.
Vožnja z loganom MCV je precej povprečna, pri čemer čvrsto vzmetenje v kombinaciji z gumami slabo cesto požirata precej tiho in udobno. Avto je miren in stabilen tudi pri višjih hitrostih, seveda pa ne gre pričakovati, da bo šel skozi ovinke kot kak Mini ali golf GTI. Loganu najbolj odgovarja umirjena vožnja, še posebej če je zadek poln tovora, k temu pa ga malce silijo tudi tri zvezdice na EuroNCAP testu in v dežju zelo slabe gume - čeprav so Continentalove -, na kar je opozoril kolega iz Avto Magazina.
V praksi smo mu bili zaradi tega hvaležni ter vozili še posebej previdno. Dacia je sicer ena izmed zgodb o uspehu avtomobilskih znamk, uspešna ni le doma pač pa se z njo radi prevažajo tudi Nemci, Francozi, Britanci, Nizozemci,... skratka tisti, ki imajo praviloma dovolj globok žep. Najbrž se pri nakupu držijo reka, da niso tako bogati, da bi kupovali poceni ter iz salona odpeljejo novo Dacio namesto rabljenega vozila. Čeprav ni najlepša in najmodernejša ponuja praktično vse, kar nezahtevni potniki potrebujejo, da se spočiti in ohlajeni pripeljejo iz točke A v točko B.
Šli so celo tako daleč, da stikalo za pomik stekel ne pozna avtomatskega zapiranja in odpiranja ter ga je treba ves čas držati. Koliko so s tem prihranili? Evro? Manj? Kakorkoli, na leto zgolj s tem prihranijo 100 tisočakov in stvari postanejo bolj jasne. Zanimivo pa je, da serviserjem prijazen pokončni motorni pokrov pokonci drži pnevmatski nosilec, ne pa preprosta jeklena "šipka". Kdo bi to razumel?
Pri Daciji ob vsakem novem modelu zelo jasno povedo, da ciljajo na kupce rabljenih avtov. Za 11 ali 12 tisočakov danes seveda dobite sodoben in dobro opremljen družinski karavan, star manj kot tri leta in z okoli 100 tisoč kilometri na grbi. Če je dobro vzdrževan, je nakup razmeroma varen, sicer se boste ukvarjali z odpravo napak, ki jih potečena garancija ne krije.
In tukaj na svojo priložnost čaka tudi logan MCV, ki za ugodno ceno nudi še dolgo jamstvo, da bo z njim vse v redu. Kot nalašč pa se zdi za takšne, ki se jim kolca po časih, ko so bili avtomobili še preprosti in enostavni, vendar robustni, zanesljivi in vzdržljivi.
Foto: Matej Kačič
