Škandal, ki bo nemškega izdelovalca avtomobilov Volkswagen stal milijarde evrov, se iz ZDA širi v Evropo. Bolj kot posledice za VW nemško industrijo skrbi, kakšne bodo posledice zavajanja kupcev za podobo celotne nemške industrije in vsega, kar nosi znamko »Made in Germany«.
Nemški Volkswagen je še en v vrsti dokazov, da se laganje kupcem ne splača. Sistematično goljufanje na testiranjih izpustov plinov je VW že doslej stalo 26 milijard evrov tržne vrednosti, podjetje je pripravilo 6,5 milijarde evrov za odškodnine in druge stroške izgube dobrega imena. Vendar poznavalci napovedujejo, da bi ti stroški lahko presegli 16 milijard evrov.
Katastrofa za prihodnost dizla?
Odkritje, da so dizelski motorji VW pod zdaj že nekdanjim šefom Martinom Winterkornom v resnici v zrak izpuščali do 40-krat več škodljivih plinov, kot so to prek programske opreme kazali na testih, je sprožilo številna ugibanja o prihodnosti dizelskih motorjev. V Združenih državah Amerike, kjer je škandal najprej izbruhnil, delež dizelskih motorjev ni prav velik, v Evropi, kamor se škandal zdaj širi, pa so kupci toliko navezani na motorje na nafto, da prodajalci še ne predvidevajo smrti tega dela trga.
Katastrofa za nemško industrijo?
Nemci so ob škandalu »več kot začudeni«, kot je dejala Barbara Hendricks, nemška okoljska ministrica. Nemška opozicijska stranka Zeleni je opozorila, da jim je vlada že pred nekaj meseci v odgovoru na eno od poslanskih vprašanj priznala, da je vedela, da je tehnično mogoče manipulirati s podatki o izpustih.
Bolj kot to pa Nemce skrbi, da bi senca, ki bo padla na nemško avtomobilsko industrijo, lahko ogrozila številna delovna mesta. Tako ali drugače je z izdelavo avtomobilov v Nemčiji povezano vsako sedmo delovno mesto. Sigmar Gabriel, nemški gospodarski minister, pa je poudaril, da upa, da telovadba z izpusti ne bo umazala ugleda nemške izvozne blagovne znamke. Kot poudarjajo v britanskem tedniku The Economist, se nemška gospodarska moč skriva predvsem v predstavi, da vse z oznako »Made in Germany« prinaša visoko stopnjo zaupanja, kakovosti in zanesljivosti, velik del te podobe pa izvira prav iz izdelkov nemške avtomobilske industrije. V industriji se zdaj bojijo, da jih bodo kupci po vsem svetu kolektivno kaznovali za goljufijo Volkswagna.
Klofuta evropskim varuhom okolja?
Škandal, imenovan Dieselgate, niti približno še ni končan. Kakšne bodo posledice za velike nemške izvoznike in njihove dobavitelje, lahko le ugibamo. Škandal sploh ni zabaven, smešno pa je, da je udarec nemškim goljufom prišel od ameriških varuhov okolja. Evropski levičarji in zeleni so bili preveč zaposleni z očitki Američanom, ker ne želijo ratificirati kjotskega protokola za zmanjšanje izpustov, da bi opazili nemško goljufanje.
Najslabša možna tolažba: »Vsi to počnejo«
Seveda VW ni prvi, ki se je pri merjenju izpustov zatekel v goljufijo. V kombijih ameriškega Forda so naprave za goljufanje na testih zasledili že davnega leta 1997, korejska Kia in Hyundai sta lani dobila sto milijonov dolarjev (89,6 milijona evrov) kazni za prirejanje izidov svojih testov.
Seveda avtomobilska industrija ni edina, ki se v gonji za čim večjo prodajo znajde na robu pravil ali celo prestopi mejo dovoljenega. Podobne prakse so znane iz živilske in farmacevtske industrije, o gibanju po robu in čez rob v bančništvu in finančni industriji nasploh pa na teh straneh že tako pogosto berete. Nič od tega ne bi bilo mogoče, če regulatorji, ki jih urejene države imajo, ne bi zamižali na eno oko. Ko vas dobijo s spuščenimi hlačami, vam tolažba »vsi to počnejo« ne bo prav pomagala.
