Iz Ljubljane se po dobrih 400 kilometrih avtoceste znajdemo na počivališču pred slovaško prestolnico Bratislavo, kjer nam ljudje dvomljivega slovesa zastonj ponujajo brivnike ter pod šifro "ugodno" novi iPhone. Za vzhod Evrope pričakovana slika se začne popravljati že skozi Bratislavo in naprej prek 200 kilometrov urejene in deloma nove avtoceste, po kateri pod gradbiščem velike avtocestne pentlje prispemo v Žilino.
Žilina kot Maribor
Žilina s 85 tisoč prebivalci četrto največjo slovaško mesto na prvi pogled ne more skriti podobnosti z Mariborom. Okrog urejenega in privlačnega središča mesta z lokali in trgovinicami, se širijo nakupovalni centri, okoli mestoma zapuščenih proizvodnih hal pa stojijo socialistični večnadstropni bloki. Nekje na obrobju mesta v oči pade novi 10-nastropni hotel znane verige, streljaj naprej nogometni stadion majhnega kluba z velikimi navijači, ki je v sezoni 2010/2011 igral v nogometni ligi prvakov - tam, kjer plešejo evropski multimilijonarji.
Naprej na številnih železniških tirih stoji nekaj starejših potniških vlakov, na nadaljnjo pot čakajo tovorni s podpisi grafitarjev, med njimi pa se na posebnih, brezhibno pobarvanih ter spoštljivo nedotaknjenih vagonih nahaja zloščena pločevina, ki čaka na transport. Večinoma na zahod Evrope, v Veliko Britanijo, Nemčijo, Španijo, precej tudi na skandinavski sever, zajetne količine tudi v Rusijo.
Tir, kjer se podobnost z Mariborom konča
Tiri iz Žiline naprej vodijo nekam proti hribovju, za katerim sta Češka in Poljska in kjer v oči še najbolj pade velik kamnnolom na hribu. En tir že po nekaj kilometrih ravninske pokrajine, kjer ne manjka niti številnih ovc, zavije levo na prav posebno mesto, kjer na zavidljivih 166 hektarih stoji moderen tovarniški kompleks korejske družbe Kia Motors. Prav v območju megalomanske tovarne se vsaka podobnost slovaške Žiline z Mariborom (in Slovenijo) usodno konča.
Slovaška, ki je za mnoge tujce prva asociacija na Slovenijo in obratno, je leta 2004 v Žilini brez dvoma izvedla (še en) posel stoletja - že prej so v Bratislavo pritegnili nemški Volkswagen in v Trnavo francoski Peugeot Citroen. Pred dobrim desetletjem je slovaška vlada svojo roko namreč velikodušno ponudila korejskemu avtomobilskemu gigantu Kia Motors, saj jim je v želji po vlaganju in zaposlovanju številnih ljudi obljubila 180 milijonov evrov pomoči.
Korejski vložek v višini 1,6 milijarde evrov
Kia Motors je ponujeno priložnost zgrabila z obema rokama ter v svojo edino evropsko tovarno, kjer trenutno proizvajajo tri modele in šest motorjev, vložila kar 1,6 milijarde evrov. Prvi avto je z novih tekočih trakov zapeljal prej kot v dveh letih, do danes pa so jih v Žilini naredili že več kot dva milijona. Več tisoč se jih pod imeni cee'd (pred dnevi smo vozili prenovljeno različico), sportage in venga vozi tudi po slovenskih cestah.
Do tovarne zastonj, v pomoč tudi davčne olajšave
Slovaške oblasti so Korejcem finančno pomoč v zameno za naložbo namenile v treh korakih. Sprva so jim dali 133 milijonov evrov za nakup zemljišča in postavitev tovarne, do katere so Korejci tako prišli takorekoč zastonj. V zameno za pomoč so se pri Kiji zavezali izdelati vsaj 200 tisoč vozil na leto, za dosego ciljev zaposliti tri tisoč domačinov in tako vztrajati vsaj pet let. Ker je Kia na trgu ponudla nekaj prodajnih uspešnic "Made in Slovakia", so proizvodnjo v Žilini povečali na 300 tisoč vozil na leto, zaradi česar jim je slovaška vlada nepovratno namenila še 32 milijonov evrov. Kot tretji del finačne pomoči Korejcem so tudi davčne olajšave v višini 15 milijonov evrov, ki jih bo Kia izkoristila do konca letošnjega leta.
Pametna poteza slovaške vlade
Slovaška vlada pred dobrimi desetimi leti ni delala računa brez krčmarja. Ob uspešni investiciji si je obetala velike prilive v državno blagajno in povrnitev vložka, kar se je tudi uresničilo, leta 2004 dana pomoč pa sčasoma bogato poplačala. Kia je danes namreč eden od treh največjih davčnih plačnikov na Slovaškem, v državno blagajno je z davki prispevala že krepkih 300 milijonov evrov, dodatnih 140 milijonov evrov pa so plačali tudi za raznorazne socialne prispevke zaposlenih.
Poleg ekonomske računice je slovaška vlada v tuji naložbi videla še eno očitno prednost: zaposlenost v regiji. Tovarna danes v sodobnem in zaposlenim prijaznem okolju neposredno zaposluje prek 3.800 ljudi, Korejcev je zgolj za odtenek (večinoma so na vodstvenih položajih), posredno pa kruh daje prek 20 tisoč Slovakom v regiji in državi. S proizvodnjo avtomobilov je namreč tesno povezanih prek deset domačih dobaviteljev, zaposleni v treh izmenah pa se na delo z več kot 30 avtobusi vozijo tudi iz sto kilometrov oddaljenih krajev.
Stopnja brezposelnosti je upadla
Žilina in Slovaška, kjer stopnja brezposelnosti presega deset odstotkov, sta s korejsko naložbo tako pridobili številna delovna mesta in pomemben kapital, ki so še kako potrebni za nadaljnji razvoj celotne regije. Sprehod med proizvodnimi trakovi je tudi razkril, da tam avtomobile sestavljajo pretežno mladi, za kar so prejeli tudi nagrado Mladim prijazno podjetje. Mladi so tudi zgledni potrošniki, pozitivne učinke njihove zaposlitve in rednih plač pa tako čutijo tudi številni trgovci, obrtniki in podjetniki v drugih dejavnostih.
Slovaška - gospodarski tiger
Pospešen gospodarski razvoj in liberalna gospodarska politika, odprta za tuje investicije, so Slovake povzdignili med gospodarske "tigre". Če je bila gospodarska rast - stopnja rasti BDP je dosegala tudi dvomestne številke - sprva spodbujena z gradnjo tovarn in prihodom tujih trgovskih centrov, zdaj temelji predvsem na izvozu, Slovaška pa je med najuspešnejšimi državami regije. Med drugim je tudi pomembna zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, obseg blagovne menjave pa je lani znašal 719 milijonov evrov. Slovenci smo pri tem na Slovaško izvozili za 395 milijonov evrov blaga, iz nje pa uvozili za 324 milijonov evrov - pretežno gre prav za Kijine avtomobile.
Slovenci tujih naložb očitno ne maramo
A lahko bi bilo tudi drugače, po železnici in cestah proti severu, jugu, vzhodu in zahode bi lahko potovali avtomobili Made in Slovenia, v denimo Mariboru pa bi gostili Korejce. Mačehovski odnos slovenskih vlad do tujega kapitala pa je poskrbel za to, da se nas avtomobilski proizvajalci ogibajo v velikem loku, svoje tovarne pa postavljajo na Češkem, Slovaškem, Poljskem in Madžarskem. Zadnji tak primer je Jaguar Land Rover, ki si je za svojo novo tovarno izbral prav Slovaško - gradil bo v Nitri, po letu 2018 pa naj bi letno tam izdelali okoli 300 avtomobilov na leto. "Le poslovno okolje pri nas in na Slovaškem je treba primerjati in vse bo jasno," je ob tem povedal Igor Akrapovič.
