Slovaška vlada je leta 2004 z nizom spodbud v skupni vrednosti 133 milijonov evrov v državo pripeljala še tretjega proizvajalca avtomobilov. Po nemškem Volkswagnu in francoski skupini PSA Peugeot-Citroën so prepričali tudi korejsko Kio Motors, ki je v Žilini z vložkom 1,6 milijarde evrov na tako rekoč podarjenem zemljišču zgradila svojo edino evropsko tovarno.
Proizvodnja za tri Revoze
V Kijini megatovarni na kar 166 hektarjih površine je 56 hektarjev proizvodnih obratov, prostrano tovarniško dvorišče z novimi modeli, ki čakajo na prevoz do kupcev, in 3,5 kilometra dolg testni poligon. V tovarni 24 ur na dan in pet dni na teden 410 robotov in 3.800 zaposlenih izdeluje kie za vso Evropo in Rusijo. Na leto naredijo več kot 300 tisoč modelov cee'd v treh različicah, športnih terencev sportage in enoprostorcev venga, na dan okoli 1.350, kolikor jih letno zapelje na slovenske ceste. V primerjavi z novomeškim Revozom, kjer je zaposlenih okoli dva tisoč ljudi, gre za trikrat večjo proizvodnjo.
Vsak slovaški delavec na tekočem traku letno naredi do sto avtomobilov, s čimer je učinkovitost zaposlenih v samem vrhu avtomobilske panoge, obenem pa na istem mestu izdelujejo tudi motorje, kar pri avtomobilistih ni nujno pravilo. Na leto izdelajo 490 tisoč bencinskih in dizelskih agregatov, precej tudi za sestrski Hyundai na Češkem.
Korejce premamili s 180 milijoni evrov
Velik tovarniški kompleks je streljaj od četrtega največjega slovaškega mesta začel rasti leta 2004, dve leti pozneje pa je s tekočih trakov zapeljal prvi avto. Leta 2007 so tam z okoli 1.660 delavci naredili 145 tisoč vozil, številki so se približali le še v kriznem letu 2009, ko je tekoče trakove zapustilo 150 tisoč vozil. Kia je skozi leta povečevala proizvodnjo in na novo zaposlovala, leta 2013 so prvič presegli mejo 300 tisoč vozil, za kar so od vlade poleg začetnih 133 milijonov prejeli še za 32 milijonov evrov spodbud in za 18 milijonov evrov davčnih olajšav, ki jih Kia lahko izkoristi do konca tega leta.
Kia je od slovaške vlade tako skupaj prejela za več kot 180 milijonov evrov spodbud, a v teh letih tudi že plačala za 300 milijonov davkov, kot navajajo v Kii, in 140 milijonov socialnih prispevkov. Korejci so lani ob različnih nagradah (denimo za podjetje, prijazno do mladih) prejeli tudi nagrado merkur kot podjetje, ki veliko prispeva v davčno blagajno.
Optimizirana proizvodnja s koncertnim prostorom
Tovarna je razdeljena na šest oddelkov, ki jih med seboj povezuje dva kilometra dolg proizvodni trak in na katerem lahko hkrati proizvajajo kar osem različnih modelov. Spretni delavci tako v določenem trenutku nameščajo sestavne dele v trivratni model pro cee'd, v naslednjem s kabli, zaščitnimi oblogami, armaturno ploščo, zavornim sistemom in tankom za gorivo opremljajo sportage, za njim pa na svoje dele čaka venga.
Proizvodnja je optimizirana glede na trenutno prodajo posameznih modelov po vsej Evropi, kar pomeni tudi nižje stroške. V travi in med drevesi v osrednjem delu velikega tovarniškega kompleksa so uredili tudi odprt koncertni prostor. Tam ob koncih tedna, ko tudi roboti mirujejo, za zaposlene prirejajo koncerte uspešnih domačih in tujih glasbenikov.
Plače višje od povprečja
V proizvodnji je bilo opaziti veliko mladih obeh spolov. Povprečna plača je z okoli 800 evri višja od slovaškega povprečja. S prihodom Kie je brezposelnost v Žilini in okolici s 15 odstotkov upadla na le pet odstotkov, tovarna pa je kot zaposlovalec pomembna tudi za celotno Slovaško. V državi, kjer stopnja brezposelnosti presega deset odstotkov, Korejci posredno dajejo kruh več kot 20 tisoč ljudem, tudi prek desetih domačih dobaviteljev.
Ples robotov, luštna dekleta in »poroka«
V velikem prostoru ogromne preše iz narejene jeklene plošče čisto brez človeške pomoči dobijo obliko pokrova motorja, prtljažnika, podvozja, vrat, strehe, pragov, blatnikov... vse skupaj kar 77 različnih delov karoserije.
Sledi živahni ples 344 robotov, ki pri modelu cee'd z varjenjem pločevine na 5.750 mestih izdelku dajejo prepoznavno obliko avtomobila, kakovost varjenja pa se ves čas preverja s pomočjo laserskih merilnikov.
Karoserija nato samodejno potuje v protikorozijsko kopel, v trinadstropni lakirnici s pomočjo 48 robotov pa vsak avto dobi svojo barvo. V proizvodnji motorjev se na dveh linijah vmes že sestavljajo bencinski in dizelski agregati, ki jih nato odpeljejo v neposredno soseščino, tovarno Mobis, kjer jih združijo z deli podvozja.
V nadaljevanju sestavljanje avtomobilov prevzamejo delavci, dobrih tisoč vgrajuje dele, pri katerih so roboti brez moči. Robotizirana roka jim zgolj pomaga, da z eno potezo v avto namestijo armaturno ploščo. Če se do tega trenutka nismo mogli odločiti, kaj nas je bolj prevzelo, ali kot blok velika preša, disco gibi robotov ali morda luštna dekleta, ki so v sportage nameščala dele zavornega sistema, je bilo jasno, ko smo prišli do »poročnega oltarja«.
Prostoru se z vrha počasi približuje povsem končana karoserija vozila, na avtomatiziranem vozičku pa se z njene desne v enakem počasnem tempu približuje povsem sestavljeno podvozje z motorjem, amortizerji, vzmetmi in izpušnim sistemom. Voziček ustavi na milimeter natančno pod karoserijo, v naslednjih treh minutah se združita za vedno. Sledi končno preverjanje avtomobila, tudi na tovarniški preizkusni stezi, nato pa zapeljejo po evropskih cestah.
