Ko je nizozemski uvoznik Volkswagnov Ben Pon leta 1947 dobil idejo, da bi na osnovi "hrošča" lahko izdelali tudi dostavnik, si najbrž ni mislil, kaj bo sledilo. Tri leta pozneje je nastal eden najbolj legendarnih Volkswagnovih modelov in svetovno znan kombi - prvi transporter, oziroma T1, ki se ga je prijelo ljubkovalno ime Bulli. Kombi z geni hrošča je lahko prevažal vse, od opeke do ljudi, s tem je močno pripomogel k razcvetu nemškega gospodarstva, prinesel upanje ter osrečil številne podjetnike in družine.
V času vietnamske vojne, flower powerja, Beach Boysev in Woodstocka so ga za svojega vzeli ljubitelji svobodnega življenja, hipiji in surferji, obvezni spremljevalci mavričnega vzdušja po vsem svetu pa so seveda bili gosti oblaki dima od podvozja do strehe in globoki vzdihi na zadnjih klopeh. Prostora je bilo več kot dovolj - devet mesecev pozneje tudi za naraščaj.
Nasledniki prvega transporterja še danes pišejo zgodbo o uspehu, o izjemni popularnosti in vzdržljivosti pa največ pove podatek, da so T2 v Braziliji nehali izdelovati šele pred dvema letoma. Čeprav naslednje generacije niso imele tako močne karizme, so imele v genih zapisano prijetnost vožnje in trpežnost.
Do danes so namreč po vsem svetu skupno izdelali 12 milijonov vozil serije T, zdaj pa je tudi v Slovenijo pripeljala šesta generacija najbolj legendarnega kombija na svetu. Ta na zunaj ne prinaša revolucije, vendar spredaj z izrazito masko, velikim VW logom in novimi žarometi v LED-tehnologiji na škatlasti obliki ostaja nezamenljivo prepoznaven, sliko pa dopolnijo še stilski zadnji žarometi. Obenem T6 ponuja veliko udobja za posel in družino, ima novejše motorje, odlično zvočno izolacijo, izpopolnjeno armaturno ploščo z velikim 6,3-palčnim zaslonom na dotik ter sodobne varnostno-asistenčne sisteme, ki so bili do zdaj rezervirani za osebna vozila.
Tri osnovne kategorije - dostavnik (furgon, kesonar, dvojna kabina, kombi), velikoprostorec za poslovno in zasebno uporabo (multivan in caravelle) ter počitniško vozilo (california) -, dve medosni razdalji, tri višine strehe ter številne kombinacije motorjev, menjalnikov in pogona poskrbijo za to, da lahko kupci izbirajo med več kot 500 različicami modela T6. Tovorni prostor v osnovni izvedbi prepriča s prostornino 5,8 kubičnega metra, izvedba z visoko streho pa vase sprejme kar 9,3 kubične metre. Pri potniškem v oči zagotovo najbolj pade dvobarvna različica, v spomin na T1.
Pod motornim pokrovom novinca so sicer štirje dizli z močjo od 75 do 150 kW (102-204 KM) ter dva bencinarja z močjo 110 oziroma 150 kW (150 in 204 KM), glede na T5 pa imajo za liter manjšo porabo. Osnovni dizel ima petstopenjski ročni menjalnik, sicer pa sta na voljo 6-stopenjski ročni in 7-stopenjski samodejni DSG. Pri večini različic si je moč omisliti štirikolesni pogon 4motion s Haldex sklopko pete generacije, opcijsko je na voljo tudi asistenca za nadzorovani spust, za več udobja na poti pa je na voljo tudi dinamično uravnavanje podvozja (DCC).
Prva vožnja s T6 po slovenskih cestah proti Obali je potekala nekoliko drugače, saj smo najprej želeli videti, kakšna je vožnja iz ozadja. V drugi vrsti si je namreč moč omisliti dva posamična sedeža, ki po udobju spominjata na tiste spredaj, potniki v drugi in tretji vrsti pa si lahko tudi sami uravnavajo temperaturo. Ker so sedeži in klopi s preprostim potegom vzdolžno pomični, je prostora res ogromno. O udobju na nastavljivih zadnjih sedežih priča tudi dejstvo, da je novinarski kolega nazaj grede kmalu utonil v spokojen spanec.
Na potniškem terminalu Luke Koper je sledilo srečanje s preteklostjo. Ob povsem novem T6 odetem v retro kombinacijo rdeče barve in bele strehe se je namreč svetil originalni T1, letnik 1962.
Simbol miru in svobodnega življenja, spredaj prepoznaven po krivulji, velikem VW znaku ter dvodelni prednji šipi, s strani po majhnih oknih, zadaj po motornem pokrovu, med vožnjo pa po značilnem zvoku zračno hlajenega bokserja je najboljši dokaz, kakšen napredek je v avtomobilizmu prineslo 65 let. Tudi po merah, T1 je bil dolg 428 cm, širok 175 cm in visok 192 cm, T6 meri pet metrov in je širok ter visok skoraj dva metra.
A kaj bi to, kultni T1 je bil namreč tak, kot da je včeraj zapeljal iz tovarne v Hannovru - ob boku novega T6. Žalostnega propada pod nekim drevesom ga je rešil Franc Grčar - Aco, ki je v njegovo temeljito obnovo prav do zadnjega vijaka skupaj s kleparjem in ličarjem vložil neštete ure, ogromno volje in živcev. Denar je pri tem še najmanj pomemben, kako pivce za živce pa je pri takšnih projektih samoumevno.
Vrhunski končni izdelek neprecenljive vrednosti, sproščena debata z lastnikom, veliko zanimivih podrobnosti o avtu, zgodovini in obnovi ter bližina morja sta nas hitro ponesla nekam med Good Vibrations in California Dreamin'.
Izza preprostega in navpično nasajenega volana sila ozkega T1 se je ponudil zanimiv in že dolga desetletja nič več viden pogled skozi na pol deljeni prednji šipi, ki se odpirata navzven. Udobja in prostora za voznika za današnje čase skorajda ni bilo, poleg števca za hitrost in nivoja goriva, nekaj stikal, preprostega radia in klasične ure je imel zgolj v treh položajih pomično klop in naslon (brez vzglavnika), zato pa je bilo toliko bolj veselo v zadnjih dveh vrstah, kamor vstopiš skozi široko odprta bočna vrata.
Sedalni del ima namreč tudi vzmeti, ki se odlično prilegajo neštete kilometre, mimogrede zazibajo v spanec ali napeljejo na poredne misli. Najlepši slovenski starodobnik seveda vžge iz prve, hroščev 1,1-litrski bokser pa zmore 18 kW (25 KM) - svoje čase je bilo to dovolj tudi do Indije.
Edini varnostni elementi so hupa, zavore in previdna vožnja, vendar smo si vseeno zamislili, kako s T1 zapeljemo na štiri tisoč kilometrov dolgo Route 66, se tako iz Chicaga podamo v kalifornijsko Santa Monico in ji vmes pustimo kak košček srca.
S Kalifornijo žal ni bilo nič, realnost je bila pot v Ljubljano, a ker smo vskočili za volan T6, smo se tudi s tem hitro sprijaznili. Prostora glede na T1 je seveda »za izvoz«, pred voznikom za precej položno šipo pa je sodobno okolje, ki spominja na tisto v osebnih vozilih.
Infotainment upravljamo s pomočjo zaslona na dotik, zvočna izolacija je za tak tip vozila vrhunska in skoraj na nivoju Mercedesa V, voznika pred težavami varuje 12 varnostno-asistenčnih pripomočkov (hvalimo serijsko opozarjanje pred naletom z zavorno funkcijo in radarski tempomat), 150-konjski dizel pa je lahko sila varčen ali pa prometnim razmeram primerno poskočen. Ves čas vožnje nismo imeli občutka, da pravzaprav sedimo v velikoprostorcu, delno tudi po zaslugi sistema DCC, ki na ukaz po športno utrdi podvozje, kar pripomore k dobri legi med ovinki.
Volkswagen T6 bo brez dvoma nadaljeval uspešno zgodbo, ki jo je leta 1950 začel pisati model T1. Pri nas naj bi letno našel okoli 800 kupcev, ob začetku prodaje pa je na voljo posebni model Generation Six, ki temelji na multivanu comfortline, nadgrajuje pa ga ekskluzivna oprema. Dvobarvno lakiranje v rdeči in beli kombinaciji, 18-palčna platišča v retro slogu, zatemnjena zadnja stekla, prednje LED žaromete in paket kromiranih elementov so dober obet, da se med legende vpiše tudi šesta generacija.
Foto: Gašper Miš (T6, T1 in T6), Matej Kačič (T1)