Več kot dve tretjini 644 kilometrov dolge Jadranske magistrale, ki so jo na Hrvaškem od meje s Slovenijo do Črne gore projektirali pred 60 leti, predstavljajo visoko varnostno tveganje. Po kriterijih programa EuroRap so ocenjeni z eno zvezdico in gre za eno najnevarnejših cest v Evropi, sosedi pa želijo najbolj nevarne odseke ceste izboljšati do ravni najmanj treh zvezdic, ki zagotavljajo višjo stopnjo varnosti.
Jadranska magistrala je ena najnevarnejših cest v Evropi, kar niti ne čudi, saj so jo projektirali pred 60 leti. Vir foto: oldtajmeri.rs
V evropskem programu za ocenjevanje cest EuroRap predstavlja ena zvezdica cesto visokega prometnega tveganja. Med najbolj nevarnimi so odseki od Reke do Senja, od Karlobaga do Starigrada oziroma Maslenice, od Šibenika do Trogirja, od Splita do Ploč ter od Dubrovnika do črnogorske meje, na katerih je veliko pomanjkljivosti. Gre za neustrezne varnostne ograje oz. to, da jih tam, kjer so nujno potrebne, sploh ni. Nevarne so tudi skale, ki štrlijo na cestišče, kot tudi nepravilno zgrajeni ovinki, na katerih vozila ob dežju drsijo. Kot bolj varni odseki so s tremi ali štirimi zvezdicami ocenjeni deli splitske obvoznice ter hitra cesta med Trogirjem in Solinom, ki so jih posodobili v zadnjih letih.
Hrvaški prometni strokovnjaki so zato predlagali 27 ukrepov za sanacijo vseh najbolj nevarnih točk, kar bi stalo 41 milijonov evrov. Čeprav znesek ni majhen, je glede na slovenske gradbene dosežke v zadnjih letih pravi drobiž. Za gradnjo okoli pet kilometrov dolgega odseka Koseze-Šentvid, ki vključuje tudi kilometer predora smo namreč porabili štiri leta in 136 milijonov evrov, za dobrih pet kilometrov predora Markovec pa devet let in kar 165 milijonov evrov.
Pri AMZS so lani ob zaključku dvoletnega projekta Sensor predstavili rezultate analize slovenskih cest. Od 3.179 kilometrov slovenskih cest, ocenjevanih po metodi zvezdic, si jih je polovica prislužila le eno ali dve od možnih petih zvezdic in so tako praktično smrtno nevarne. Pet zvezdic si je prislužilo zgolj 22,4 kilometra slovenskih cest. Na AMZS so za izboljšanje stanja cest pripravili nabor ukrepov, med drugim postavitev varnostne ograje in odstranitev ali zaščita ovir, širitev voznih pasov ter postavitev ropotnih črt. Z 8,5-milijonskih vložkom letno bi pred smrtjo in hudimi poškodbami obvarovali 240 voznikov, v 20 letih pa bi za ta namen zadostovalo 170 milijonov evrov.
