Vožnja v nasprotno smer po avtocesti je pri nas eden izmed ključnih prometnih problemov. V minulem letu je bila policija obveščena o približno 200 primerih takšne vožnje, dve sta se končali s smrtnim izidom. Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) je zato organizirala posvet o tej problematiki, na katerem so sodelovali številni strokovnjaki, z ugotovitvami posveta pa bodo seznanili infrastrukturno in zdravstveno ministrstvo ter Agencijo za varnost v prometu.
Pogost vzrok so alkohol, psihične težave, manjkrat objestnost
Vodja sektorja prometne policije Generalne policijske uprave Ivan Kapun je povedal, da sta se od 200 lanskih primerov vožnje v nasprotno smer po avtocesti dve končali s smrtnim izidom. V obeh primerih sta voznika, ki sta zakrivila prekrška, vozila pod vplivom alkohola. Poleg alkoholiziranosti so pogost vzrok za takšno vožnjo tudi psihične ali druge zdravstvene težave, manjkrat pa objestnost.
Da opitost predstavlja velik problem, je izpostavil tudi generalni sekretar AMZS Robert Štaba. Predsednik Prometnotehniškega inštituta Peter Lipar je dejal, da raziskave iz ZDA ugotavljajo, da pri voznikih pod vplivom alkohola ali drog, ki vozijo v nasprotno smer, ne moreš storiti nič. Namesto tega moraš na nevarnost opozoriti ostale udeležence v prometu.
Inštruktor varne vožnje Brane Legan je dal napotke, kako ravnati v primeru, da naletimo na voznika, ki vozi v nasprotno smer. Po njegovih besedah je pomembno, da udeleženci v prometu zaznajo, da se nekaj dogaja, zato morajo biti pozorni. Priporočeno je spremljanje radijskega programa, kjer so pogosto objavljene prometne informacije. Ko opazijo vožnjo v napačno smer, morajo takoj zmanjšati hitrost in se umakniti na desni pas, po potrebi pa tudi na odstavni pas.
Starost sama po sebi ni problem
Štaba je izpostavil, da je danes po svetu prisoten izrazit trend mobilnosti do zadnjega dne svojega življenja, tako da je na cestah prisotnih tudi veliko starostnikov. Vodja sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa Agencije za varnost v prometu Vesna Marinko je dejala, da starost sama po sebi ni problem, saj so starejši izkušeni vozniki. Problem so težave, ki spremljajo starost, zlasti slabitev kognitivnih in fizičnih sposobnosti. V ta namen so na agenciji pripravili program Sožitje za večjo varnost cestnega prometa.
