Marchionne je po zapisu Autonews predsednici General Motorsa (GM) Mary Barra predvčerajšnjim po elektronski pošti poslal predlog o združitvi obeh podjetij. "Barra se ni odzvala, predsednik GM Dan Ammann pa je komentiral, da General Motors, ki letno izdela deset milijonov vozil, ne potrebuje partnerja, saj količina vozil zadošča za doseganje ekonomije obsega, ob tem imajo znotraj podjetja še dovolj priložnosti za krčenje stroškov,« je Ammann povedal za New York Times.
Mega proizvajalca snuje že od leta 2009
Marchionne že od leta 2009 napoveduje, da bodo na trgu zaradi spremenjenih tržnih razmer preživeli le veliki proizvajalci, ki bodo letno izdelali vsaj 5,5 milijona avtomobilov. O združitvi z General Motorsom je razmišljal že leta 2009, takrat je želel povezati Fiat, Chrysler in evropski del General Motorsa - torej Opel. Če bi mu povezava uspela, bi skupno podjetje letno prodalo med šest in sedem milijonov avtomobilov.
Marchionnejeva teza ne drži, tudi majhni so lahko uspešni
Marchionnejeva trditev o ekonomiji obsega sicer na drži povsem, v recesiji namreč uspešno posluje kar nekaj avtomobilskih podjetij s precej manjšim obsegom proizvodnje kot ga za preživetje predpisuje Marchionne. Japonska Mazda s proizvodnjo le 1,4 milijona vozil na leto posluje bolje kot v časih, ko je bila del večjega sistema - ameriškega Forda in v zadnjih letih raste v dobičku, nam je marca letos v intervjuju pojasnil šef evropske Mazde Jeff Guyton. Podobno je z Jaguarjem in Land roverjem, ki se je pričel vzpenjati, šele ko se je rešil spon ameriškega Forda.
Ni zgolj sanjač, utopičen prevzem Chryslerja mu je uspel
Da Marchionne ni zgolj sanjač, dokazuje »>uspešen prevzem ameriškega Chryslerja, ki se ga je lotil v času, ko je bil tudi Fiat v rdečih številkah. Takrat so analitiki njegove načrte označevali kot neuresničljive, a jih je Italijan postavil na laž. Prve medijske špekulacije o tesnejšem povezovanju obeh proizvajalcev je Marchionne potrdil sredi januarja 2009, maja je Chrysler začel postopek prisilne poravnave, junija pa je ameriška vlada Fiatu odobrila postopen prevzem Chryslerja. Do prvih 35 odstotkov ameriškega podjetja je prišel le z delitvijo tehnologije, dejansko brez svojega vložka. Kasneje je vlagal tudi denar, ki ga je delno zaslužili z deležom v Chryslerju.
Tarča prevzema je fiatov rešitelj
Njegova odločitev se je kmalu izkazala za pravilno, saj je Chrysler le dve leti po skorajšnjem zlomu začel poslovati z dobičkom. V tretjem četrtletju 2011 je ustvaril 152 milijonov evrov dobička, istega leta je Chrysler ameriški vladi vrnil 3,6 milijarde evrov državne pomoči. Fiatove bilance so začele cveteti predvsem zaradi uspehov Chryslerja. Leto 2011 je italijanski proizvajalec končal s 1,3 milijardami čistega dobička, več kot polovico zaslužka je v Fiatovo bilanco prinesel Chrysler. Naslednji leti je bil njegov prispevek še večji. V 2012 je čisti dobiček ameriškega proizvajalca dosegel 1,3 milijarde evrov, predlani pa 2,47 milijarde evrov.
Ena od njegovih potez je bila tudi obuditev proizvodnje v srbskem Kragujevcu, kjer skupno podjetja FAS v lasti Fiata in Srbske vlade izdeluje model 500L. Romanco s srbskim predsednikom Borisom Tadićem je sklenil z objemom leta 2012 na salonu v Ženevi. Danes pa s pomočjo političnih zvez srbske vlade brez plačila carine načrtuje prodor na ruski trg.
Po veliki potezi nova, še večja
Lansko jesen je Marchionne predstavil petletni načrt vreden 48 milijard evrov, ki ga namerava izvesti tudi z vstopom na borzo. V tistem trenutku je bil FCA zadolžen za 32 milijard evrov. Na dan kotacije FCA na borzo v New Yorku je Marchionne prevzel še vajeti Ferrarija, iz položaja predsednika Ferrarija pa je po 23 letih odslovil Luca di Montezemola.
