Veliki renault v dobri stari formi

Zgodovina prestižnih renaultov je zanimiva, polna vzponov in padcev ter nenavadnih idej. Vel satisu in avantimu se pridružuje korenito spremenjeni espace, ki estetiko dobro združuje z uporabnostjo.

Če te avtomobili vsaj malo zanimajo, ne moreš mimo prestižnih renaultov. V svetu uniformiranih nemcev - limuzinskih in karavanskih BMW, audijev in mercedes-benzov, ki so šele v zadnjem času poskrbeli za nekaj svežine s štiri- in petvratnimi kupeji, je Renault vselej na drzni strani. Spomnite se petvratnega renaulta 25, pa avantima, nenavadnega vel satisa ali pa espacea, ki je sicer sodil v drugo, manj prestižno zgodbo, a je vseeno dober dokaz francoske inovativnosti. Pred 31 leti je bil espace začetnik novega razreda potniških enoprostorcev brez tovornega pridiha. Leta 1984 je zadihal s polnimi pljuči, v naslednjih generacijah našel tudi prek sto tisoč kupcev na leto, zbudil tekmece in na koncu, v zadnji generaciji, ki je počasi ugašala kar 12 let, izdihnil pod pritiskom manjših kolegov in športnih terencev. Francozi niso obupali, pod taktirko nekdanjega Mazdinega oblikovalca Laurensa van Den Ackerja so prostor določili na novo z vidnimi vložki novodobnih smernic - espaceu so dodali gene športnih terencev.

Enako dolg, a nižji in dlje od tal

Kakšna je bila preobrazba iz klasične enoprostorske škatle v novodobnega espacea, so Francozi lepo prikazali na predstavitvi v Nîmesu na jugu Francije. Stari espace se je znižal za 6,3 centimetra, na 1,68 metra, podvozje je ob tem za štiri centimetre više od tal (zdaj 16 centimetrov), medosje je z 2,88 metra nekaj centimetrov daljše, dolžina s 4,86 metra pa enaka prejšnjemu grand espaceu. Rezultat je privlačna oblika, ki je spretna mešanica robustnosti in elegance, ter seveda kabina, ki v teoriji in praksi ne more več ponuditi toliko enoprostorske zračnosti kot stari espace.

Vrnil se je občutek razkošja

V njej espace ponudi občutek razkošja poslovnih, tudi razred večjih limuzin, denimo BMW 5 ali audija A6. Izstopa visoka sredinska konzola s pokončnim 8,7-palčnim zaslonom na dotik, obrobljenim s svetlečo plastiko. Pod njim je na primerni višini kratka in lična ročica menjalnika, okoli nje gumb vmesnika in globok predal za brezkontaktni ključ oblike Applovega mobilnika. Sedeži so razkošno udobni in široki, preglednost odlična, prostora še vedno dovolj v vse smeri, a precej manj kot v predhodniku. Hvalimo tudi zadnjo klop oziroma posamične tri sedeže, ki ponujajo še 4,4 centimetra več kolenskega prostora kot prejšnji espace. Močno pa zmoti nizka streha, ki 186 centimetrov visokemu sopotniku deluje vsaj utesnjeno. Če ima espace stekleno streho, bodo višji vozniki že upogibali glavo. Zadnja dva sedeža sta kljub velikosti in udobju bolj zasilne sorte. Espace je pravi potovalnik v petsedežni različici, saj v tem primeru ponudi tudi razkošnih 660 litrov prtljažnika. Še zanimivost: vseh pet sedežev druge in tretje vrste je mogoče podreti električno, posamično ali vse skupaj. Nazaj jih zlagate ročno.

Pametni R-link2, nastavljivo podvozje

Če se vrnemo v voznikovo okolje, velik zaslon prinaša vmesnik R-link2, ki z množico funkcij sprva zmede, nato pa večinoma navduši. Po njem se sprehajate kot po tabličnem računalniku, s pritiski na ikone določate delovanje klimatske naprave, iščete radijske postaje, nastavljate masažo v sedežih, opozorilnik pred trkom, radarji na cesti... R-link2 si lahko tudi nastavljate po svoje, izklopite ali vklopite funkcije. Prek sistema multisense se sprehodite med širokim naborom nastavitev delovanja vzmetenja, odzivnosti volana in stopalk ter vključite tudi - sicer precej umeten - ojačen zvok motorja. Programi delujejo dobro, a espace je kljub shujševalni dieti (izgubil je 250 kilogramov) še vedno težak vsaj 1,7 tone. Ko maso postavimo na visoko težišče, dobimo sicer udoben in tih (dobra zvočna zatesnitev), tudi hiter, a nikakor ne tako zelo dinamičen avto, kot znajo biti limuzine poslovnega razreda, passat, insignia...

Velike energije v majhnih strojih

Za dovolj sape poskrbi tudi sicer majhen 1,6-litrski turbodizel v dveh različicah s 96 ali 118 kilovati (z dvema turboma). Preizkusili smo zadnjega, ki je vselej povezan z dvosklopč­nim samodejnim menjalnikom in rezultat je bil pravzaprav navdušujoč. Majhen stroj je po zaslugi 380 newtonmetrov navora živahen in zelo tih, z veliko težo espacea opravi zlahka, ob tem pa ostaja tudi zelo varčen. Tovarniških 4,7 litra je sicer nedosegljivih, a tudi 6,2-litrsko povprečje na skoraj 300-kilometrski preizkušnji na jugu Francije je zelo dober rezultat. Najmočnejši stroj je 1,6-litrski turbo s 147 kilovati, ki je še bolj živahen in precej bolj žejen. V povprečju je spil deset litrov, k nam pa ga ne bo.

Forma espacea s cenami od 30 tisočakov za osnovni 1.6 dci 130 EDC, 36 tisočaki za dci 160 in 42 tisočaki za najbogatejši paket initiale je torej dobra. Kako dolgo bo trajala, pa je seveda odprto vprašanje. V vsakem primeru se zdi, da bodo Francozi vselej našli nove dobre ideje.

Foto: Miloš Milač