Samuraj je v marsičem podoben vitezu, pa vendar je med njima kopica razlik. Medtem ko so bili junaški vitezi nagnjeni k razkošju, so bili po svoje romantični in maloštevilni samuraji veliko bolj zadržani in preprosti. Oboji pa so se podrejali enemu cilju - dobro služiti svojemu gospodarju.
Alternativci, ki se upirajo sodobnim smernicam
Tudi v avtomobilizmu je danes podobno, ko ima vse bolj razkošna vsebina prednost pred uporabnostjo, saj na koncu štejeta le prodaja in zaslužek. Vozila so tako iz generacije v generacijo privlačnejša in bogateje opremljena, seveda tudi v celoti boljša, varnejša, varčnejša in tehnično naprednejša. To je dobro, a hkrati z množično serijsko proizvodnjo in številnimi modeli za skoraj vsak okus in potrebe vse bolj izgubljajo dušo ali pa se utapljajo v sivem povprečju. Prostora za romantiko in ekskluzivnost je ostalo komaj kaj. So pa tudi redki posebneži, ki se zelo dobro upirajo takim usmeritvam. Takšne avtomobile za svoje vzamejo predvsem alternativci vseh starosti, zaradi njihove uporabnosti v vseh razmerah, nekaj posebnosti in tudi zelo dobre kakovosti.
Japonski mercedesi za sto Slovencev na leto
Povprečni poznavalec avtomobilizma je tako gotovo že slišal za znamko, ki z letno prodajo 900 tisoč vozil resda ni niti blizu deseterice največjih, vendar si že desetletja gradi in dviguje ugled z nekaj posebnostmi. V avtomobilizmu hkrati ohranja vse redkejšo romantiko, svojim avtomobilom vdahne dušo in ob tem tudi prinaša masten zaslužek svojemu lastniku. Za njihove inženirje se ob tem zdi, da so celotno življenje podredili zgolj enemu cilju - narediti čim bolj robusten, čvrst in zmogljiv avto, ki bo lastniku zvesto in dolgo služil. To je japonski Subaru, inženirska znamka, ki ji kakovost priznavajo tudi najsposobnejše glave avtomobilizma, si je svetovni ugled zgradila na imprezi in njenih uspehih na številnih relijih, kot pes kosti pa se držijo bokserske zasnove motorja in stalnega štirikolesnega pogona. Na leto si jih omisli tudi okoli sto Slovencev, ki odštejejo ne prav majhen denar za te japonske mercedese.
Subaru v svetu milijonskih naklad tako velja za butičnega in precej samosvojega avtomobilskega proizvajalca, ki se ves čas upira trendom. Po zaslugi lastne pameti in nekaj pomoči Toyote skoraj vse izdeluje sam, vseeno pa zna iz tega kovati masten dobiček. Njihova paleta vozil je bolj skromna, vendar ravno prav zanimiva, da k znamki poleg starih stalno privabljajo nove kupce. Rast je tako stabilna, svetovna kriza jih je bolj pobožala, glavnino vozil pa tako ali tako prodajo doma in v ZDA. Še posebej tam se krepi prodaja manjših športnih terencev in križancev, kjer je Subaru specialist. Svojevrsten kult znamka pomeni tudi v Sloveniji, kjer so pred desetletji zasnežene poti osvajali majhni in štirikolesno gnani justyji, danes pa makadamske poti še vedno obvladujejo impreze, družinam potovanja lajšajo legacyji, v ekstremnih okoliščinah in okoljih pa kraljujeta karavanski križanec outback in kleni terenec forester.
Outback in forester kralja domačih brezpotij
Oba robustna alternativca sta v novi (outback) ali izboljšani (forester) generaciji zdaj na voljo tudi v Sloveniji. Okoli 30 si jih bo tako letos za najmanj 38.690 evrov (enako kot prej) omislilo premijskega outbacka, ki je od leta 1995 Subarujeva alternativa klasičnim terencem.
Peta generacija tega križanca je predvsem izboljšava predhodnika, inženirji pa so še za odtenek višje dvignili njegove glavne vrline. Poleg nekaj manjših vizualnih sprememb outbacka so zanj značilni predvsem vsestransko uporabna zasnova povišanega karavana, kakovostna in robustna izdelava, standardni varnostni element eyesight - elektronski varnostni sistem prek stereokamer združuje aktivni radarski tempomat in sistem samodejnega zaviranja - ter seveda redka kombinacija bokserskega motorja (po dva valja sta postavljena pod kotom 180 stopinj) in simetričnega stalnega štirikolesnega pogona, ki poskrbi za suvereno obvladovanje cest in brezpotij. V serijski opremi je še elektronska podpora X-mode, ki izboljša delovanje motorja, pogona in zaviranja. Pritisk na gumb zunaj urejenih cest izboljša oprijem s podlago, pri spuščanju na spolzkem terenu pa dodatno pomaga še Hill Descent Control.
Približno pol manj Slovencev bo poseglo po terenskem foresterju za najmanj 27.790 evrov (oziroma 32 tisoč za dizla), ki smo ga v skoraj ekstremih okoliščinah preskušali na poligonu motokros proge blizu Modene in okoliškem razritem kolovozu, blatnih revirjih ter kilometrih hribovitega makadama. Čeprav je subaru sinonim za suvereno premagovanje zahtevnega terena, so inženirji s foresterjem, njegovim simetričnim štirikolesnim pogonom z elektronsko zaporo diferenciala, zaradi bokserja nizkim težiščem, podporo X-mode ter brezstopenjskim menjalnikom pod oznako lineartronic njegove plezalne vrline dvignili še za stopničko višje.
Kje so Italijani, ko jih potrebuješ
Nasprotujoče si občutke subaruji - resda iz modela v model manj - med občinstvom izvabljajo, ko beseda nanese na njihov videz, notranjost in izbrane materiale. Pogosteje kot sicer je tako mogoče slišati, da na lepotnem tekmovanju ne bi prilezli kdo ve kako visoko in da so se kakšnega v zgodovini po večjem odmerku priljubljenega sakeja gotovo sramovali tudi tisti, ki so ga naredili. Kot da vrhunski inženirji nikakor ne razumejo, da avtomobile prodajajo tudi seksi zapeljive linije, ki popihajo na dušo in kolena naredijo mehka, na otip mehkejši, prestižnejši in raznobarvni materiali pa na počutje voznika in potnikov delujejo neprimerno bolje kot cenena plastika, trdi gumbi in pusta notranjost v 50 odtenkih črne. »Za videz subarujev bi bilo gotovo dobro, da bi k znamki zvabili kakega Italijana, vendar ga potem nikakor ne bi smeli pustiti blizu proizvodnje,« je položaj nazorno opisal Marko Đurović, ki iz Italije skrbi za distribucijo in prodajo vozil v Sloveniji. O kakovosti izdelave subarujev namreč ne gre dvomiti, skoraj brez večjih težav kljubujejo desetletju ali dveh trde uporabe in zlorabe.
Ponos in pogrebnik hkrati
Čvrsta konstrukcija, kakovostna izdelava, robustna zunanjost in notranjost, za praske skoraj neobčutljiva trda plastika in malo »fancy« elektronike seveda poskrbijo za to, da vse brezhibno deluje tudi takrat, ko asfalt že zdavnaj zamenjajo makadam, razriti kolovozi, kamenje in drevesne korenine, števec pa kaže več sto tisoč kilometrov. »On je naš ponos in naš pogrebnik,« se je tako slikovito spomnil Đurović na lastnika enega izmed subarujev, ki je z avtomobilom prevozil prek 600 tisoč kilometrov. Le kdaj bodo takšen in njemu podobni vozniki kupili novega subaruja, je tako povsem logično vprašanje, a kakor kažejo poslovni rezultati, sta zanesljivost in uporabnost teh romantičnih samurajev zelo cenjeni in na koncu tudi bogato poplačani. Subaru, ki je del multinacionalke Fuji Heavy Industries (dobrih 16 odstotkov je v lasti Toyote), zadnji dve leti izboljšuje poslovanje. V zadnjem poslovnem letu so zaslužili dobre tri milijarde evrov, njihova neto profitna marža pa znaša 14,4 odstotka. Po tej plati so veliko boljši kot BMW, Toyota, Audi, Volkswagen, Ford ali denimo Honda.