Dolgo napovedan pohod električnih avtomobilov na evropski trg je lani dejansko prinesel konkretne prodajne učinke. Več kot 73-odstotna rast prodaje in 58.244 avtomobilov brez izpusta toplogrednih plinov nakazujejo, da so se »električarji« prijeli in da jih čaka svetla prihodnost. Najuspešnejši med njimi je bil spet nissan leaf, ki je prepričal 15.134 kupcev, skoraj 40 odstotkov več kot leta 2013. Sledil mu je koncernski bratranec renault zoe. Daleč najboljši trg za brezemisijske avtomobile je bila Norveška, lani jih je pogoltnila kar 18.090 oziroma tretjino vseh ter kar 130 odstotkov več kot leta 2013. Nad njimi so bili navdušeni tudi Francozi, ki so kupili 10.561 vozil, Nemci so nabavili 8.522 vozil in Angleži 7.416. Zadnja številka je bila za kar 173 odstotkov višja kot predlanskim.
Priključni hibridi do rezultatov s trikom
Zgolj električni avtomobili so po prodaji prehiteli celo dolgo opevane alternativne pogone - priključne hibride, ki električni motor na zunanje polnjenje kombinirajo s klasičnim bencinskim ali dizelskim motorjem in tako odženejo skrbi voznika in potnikov, da bi ostal brez energije za nadaljnjo vožnjo. Okoljskim predpisom omenjeni motorji vseeno zelo ustrezajo, saj dosegajo zelo skromne uradne izpuste ogljikovega dioksida, merjene za prvih sto kilometrov vožnje, ko še prevladuje električni motor. Zato proizvajalcem pomagajo zniževati povprečne vrednosti ogljikovega dioksida, s trenutnih 130 gramov na kilometer jih morajo do leta 2021 zmanjšati na 95 gramov.
Doslej je njihova prodaja rasla počasneje
58.244
avtomobilov brez izpusta toplogrednih plinov je bilo prodanih lani v Evropi.
1/3
vseh lani prodanih električnih avtov v Evropi so kupili Norvežani.
450-
kilometrski doseg med polnjenji baterij bo imel Audijev model
R-8 e-tron.
2,7
milijona priključnih hibridov bo prodanih leta 2025.
V tem hipu pa se prihodnost priključnih hibridov zdi bolj temna kot prihodnost zgolj električnih vozil. Njihova prodaja je namreč rasla počasneje, v primerjavi z letom 2013 za le 26 odstotkov, na 39.547 primerkov. Na prvi pogled se torej zdi, da povsem električni avtomobili vozijo hitreje kot alternativci, ki se pri pogonu zanašajo tudi na fosilna goriva. Najuspešnejši je bil mitsubishi outlander, srednje velik športni terenec, ki električni motor kombinira z dvolitrskim bencinarjem in omogoča 52 povsem neslišnih kilometrov, preden se vklopi bencinski motor.
Lani je outlander PHEV pritegnil skoraj 20 tisoč kupcev. Navdušenje nad njim je raslo še hitreje kot nad nissanom leafom, saj je prodaja outlanderja poskočila za 141 odstotkov. Glavno gonilo prodaje avtomobilov s tako zasnovo pogona je bila Nizozemska, na tem trgu je bila registrirana četrtina vseh priključnih hibridov oziroma 9.938. Sledile so Anglija, Nemčija ... celo Poljska s skoraj štiri tisoč vozili.
Proizvajalci se borijo na obeh frontah
Kljub zaostanku in skromnejši rasti priključnih hibridov v primerjavi s popolnoma električnimi avtomobili pa se bo položaj v kratkem obrnil, so prepričani v analitski hiši IHS Automotive. Tako trdijo glede na dejstvo, da vse več proizvajalcev avtomobilov vzporedno z električnimi ali pa samostojno razvija priključne hibride, trgu pa jih bodo predstavili v kratkem. V to tehnologijo v družbi verjamejo predvsem zato, ker uporabnikom prinaša precej manj ovir, povezanih s polnjenjem baterije. Ko zmanjka elektrike, se namreč vselej vključi klasični motor, ki med polnjenji omogoča doseg 500 kilometrov in več, precej boljšo pokritost z bencinskimi črpalkami in le nekajminutno polnjenje v primerjavi z dolgotrajnim polnjenjem zgolj električnih avtomobilov. Priključni hibridi so na trgu sicer že kar nekaj let, nekateri so trg zaradi prodaje že zapustili - opel ampere, a nanje stavijo tudi dobavitelji avtoindustrije, ki imajo zaradi razvojnih ciklov nekajletno prednost pri vpogledu v kristalno kroglo avtomobilske prihodnosti.
Večina jih prihaja iz Nemčije
V tem hipu je na evropskem trgu na voljo precej avtomobilskih modelov s tehnologijo plug-in hybrid (priključni hibrid), od teh jih deset prihaja iz tovarn nemških proizvajalcev. Volkswagen, BMW, Audi in Mercedes-Benz so to tehnologijo zagrabili bolj krčevito kot preostali, vanjo vlagajo več kot v zgolj v popolnoma električni pogon. Prvi človek skupine Volkswagen Martin Winterkorn je prepričan, da kratkoročno električni avtomobili niso pravi odgovor, zato v družbi ponujajo obe možnosti. Povsem električne (e-up! in e-golf) in priključne hibride (audi A3 e-tron, golf in passat GTE ter porscheja panamera in cayenne S E-hybrid). »V nekaj letih bomo tehnologijo priključnih hibridov ponudili tudi v audijih Q7 in A8 ter v volkswagnih touareg in phaeton,« je pojasnil Winterkorn, ki je kljub zadržanosti do e-mobilnosti nanjo pripravljen.
V prihodnjem letu bo znamka Audi predstavila model R8 e-tron, ki bo omogočal 450-kilometrski doseg med polnjenji baterij, proizvajalec pa intenzivno razvija serijo električnih avtomobilov, ki bodo omogočili doseg med polnjenji, večji od 500 kilometrov. Pri razvoju električnih avtov bo Volkswagen dodobra izkoristil skupne osnove vozil. Zanje Winterkorn pravi, da omogočajo velike prihranke, saj lahko v zelo kratkem času in brez visokih stroškov predstavijo 40 novih električnih avtomobilov. »To sicer še ne pomeni, da bomo to naredili v prihodnjih nekaj letih, saj v tem hipu še ni popolnoma jasno, kako hitro se bo razvijala e-mobilnost,« je ob našem obisku Volkswagnove poslovne konference v Berlinu dodal prvi mož Volkswagna.
Točka preloma leta 2020
Agresivno se na področje kombinacije različnih motorjev odpravlja tudi Volvo, sprva z modeli S60, v nekaj letih pa bo z njo opremil vse modele v ponudbi.
V letu 2020 bo zaradi zgoraj navedenih razlogov položaj obrnjen, napoveduje HIS Automotive. Prodaja priključnih hibridov v svetu bo dosegla 1,35 milijona vozil, do leta 2025 pa bo zrasla na 2,7 milijona na leto. Zgolj električni avtomobili pa leta 2020 še ne bodo dosegli mejnika letne prodaje milijon vozil.