Podpredsednik Renaulta Denis le Vot je pred kratkim ob predstavitvi električnih modelov te znamke obiskal Slovenijo. Med obiskom se je v zvezi z razvojem elektromobilnosti srečal z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in predstavniki ministrstev za infrastrukturo ter okolje in prostor. Renault z električnimi modeli od leta 2012 prodira na vse evropske trge, a zaostaja za načrti. Predsednik uprave Renault Nissana Carlos Ghosn je leta 2010 napovedal, da bodo že leta 2013 izdelali pol milijona električnih vozil obeh znamk. Doslej pa sta obe znamki skupaj izdelali 200 tisoč električnih avtov. Renault je bil lani s prodajo 68.400 avtomobilov največja znamka električnih vozil v Evropi.
Marsikje njihovo prodajo podprejo tudi lokalne vlade s subvencijami pri nakupu. Tudi slovenski Eko sklad bo še predvidoma v tem mesecu razpisal subvencije pri nakupu električnih vozil, predlog je pet tisoč evrov za vsak avto, vlada pa je razpoložljivost nepovratnih sredstev potrdila včeraj.
Leta 2008 je bil predsednik uprave Renault Nissana navdušen nad električnimi avti. Pa vi?
Kot drugi, mislil sem, da je ideja nora, da to pač ne bo delovalo. In kot drugi sem se v celoti motil.
Kako je danes s prodajo teh avtomobilov? Za prvotnimi načrti ste kar precej zaostali.
To ni tako pomembno. Tudi človek, ki je izumil hladilnik in z njim nadomestil kocke ledu, je morda zgrešil prvotne načrte. Pomembno je, kako logična se zdi naša rešitev. Danes lahko potrdim, da imajo električni avtomobili vsekakor svetlo prihodnost. Torej ni več vprašanje, ali je tehnologija prava, saj so jo zagrabile tudi druge znamke. Vendar pa moramo zdaj skupaj z vladami v posameznih državah izboljšati pogoje za električne avtomobile.
Z veliko evropskimi vladami imate dogovore. Kaj jim ponudite?
Vladam ne damo ničesar, z njimi se le pogovarjamo o pogojih za vstop električnih avtomobilov. Menim, da se vse vlade v Evropi zavzemajo za zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida. Vsaka od njih ima sicer svoj pogled na to, vsaka se reševanja loteva po svoje, pač glede na razpoložljiva sredstva in glede na pripravljenost ljudi in infrastrukture na uvedbo električnih vozil na trg. Opažam, da je izboljšanje razmer v gospodarstvu pripeljalo tudi do večjih prizadevanj omenjenih vlad v smeri elektrifikacije prometa. Slovenija je zelo dober primer. Lani smo v Evropi našteli 47 tisoč javnih električnih polnilnic, do konca leta 2016 jih pričakujemo že 120 tisoč, skoraj trikrat toliko, torej.
Električni avtomobili svoj potencial pokažejo le ob dobri infrastrukturi polnilnic, kakšna je v Sloveniji?
V Ljubljano veliko ljudi prihaja s podeželja, kar pomeni, da ne potrebujejo infrastrukture javnih polnilnic, saj imajo domače priključke za polnjenje. Z električnimi avtomobili je povezan tudi precejšen strah ljudi, ali bodo v mestu našli polnilnico, bodo lahko polnili baterijo ... Naloga vlade, oblasti v večjih mestih je, da preženejo ta strah. Mislim, da Ljubljana to zdaj razume in da bo do prihodnjega leta, ko bo pridobila naziv zelena prestolnice Evrope, poskrbela za gradnjo polnilnic. Ob tem poudarjam, da Ljubljana ali Slovenija ne potrebuje 20 tisoč polnilnic, njihovo število bo raslo s številom avtomobilov.
O tem ste se pogovarjali tudi z županom Zoranom Jankovićem. Kako ocenjujete pogovore?
Zelo forsira.
Kaj pričakuje od vas Janković?
Mislim, da ima jasen načrt za mesto in da bo odprl vrata sodobnim rešitvam mobilnosti, zato menim, da lahko veliko sodelujemo z njim. Vaša vlada pa ima bolj strateški pogled, predvsem glede odvisnosti od plina in fosilnih goriv. Želi zmanjšati porabo fosilnih goriv, sicer korak za korakom, tudi z električnimi avtomobili. To so v svoji izjavi zelo jasno poudarili.
Kaj pa na ministrstvu za infrastrukturo, okolje in prostor, ste dobili kakšne obljube?
To je vaša vlada, obljube daje svojim prebivalcem, meni jih ni dala.
Eden od glavnih izzivov pri električnih avtih je zmogljivost baterij. Za koliko in kdaj jo boste izboljšali?
Razvoj baterij in električnih motorjev je šele na začetku, kot računalniki pred 15 leti. Danes rešitev že deluje, uporaba je preprosta, avtomobili so zanesljivi, kar potrjujejo njihovi lastniki. Res je sicer, da imajo baterije v tem hipu omejitve pri dosegu. Druga generacija baterij, ki bodo na trgu okoli leta 2020 ali 2021, bo ponudila doseg okoli 400 kilometrov, ki bo omogočil uporabo električnih avtomobilov tudi zunaj urbanih središč, ne zgolj za dnevne potrebe, torej tudi za daljše poti.
Je skromen doseg edino, česar se ljudje bojijo pri električnih avtomobilih?
To je dobro vprašanje. Menim, da da. V veliko mestih pa smo ugotovili, da ljudje potrebujejo predvsem udobje, prepričanje, da lahko avto polnijo kjerkoli. Električni avto bi kupili precej hitreje, če bi bili prepričani, da ga lahko polnijo kjerkoli. To je podobno kot pri bencinskih črpalkah; najdete jih kjerkoli na vaših vsakodnevnih poteh, zato vas ni strah, da bi ostali brez goriva. Proti temu strahu se moramo bojevati, ne le v Ljubljani, tudi v Parizu, Rimu in še kje. Pomembno pa je, da čim več električnih avtomobilov zapelje na ceste, šele nato bodo ljudje dobili zaupanje vanje. Vse skupaj se že dogaja, in to zelo hitro.
Kako vidite Teslo, kot resnično zgodbo o uspehu?
Tesla ni naš tekmec, drugega ne morem komentirati.
Toda Tesla vam prihaja naproti
s cenejšimi avti.Ne morem komentirati.
Kaj delajo bolje kot vi?
Ne morem komentirati svojih tekmecev.
Kje so sinergije z Nissanom?
Sinergije so stoodstotne, saj obe znamki delujeta znotraj zveze, ki si v ozadju deli prav vse, proizvodnjo, tehnologijo, razvoj ... Kljub temu sta Renault in Nissan ločeni znamki z različno obliko, duhom avtomobilov, tako je tudi pri električnih modelih obeh znamk. Zveza Renault Nissan je v projekt električnih vozil vložila štiri milijarde evrov, pri projektu dela dva tisoč ljudi, stroški pa se v celoti delijo med obe znamki.
Pred kratkim je prvi mož Volkswagna Martin Winterkorn pojasnil, da so rešitev priključni hibridi, električni avti še ne - Volkswagen navadno sprejema dobre odločitve.
Gre za drugačno rešitev za drugačne težave. Verjamem, da so priključni hibridi zanimivi, Nissan že ima to tehnologijo, morda jo bo kdaj v prihodnosti uporabil tudi Renault. Priključni hibridi sodijo v večje avtomobile, v manjše pa, verjamem, sodi le povsem električna tehnologija.
Lahko pričakujemo espacea kot priključni hibrid? Najbrž boste morali tudi pri tem avtu dodatno zmanjšati izpuste.
Novi espace že ima zelo učinkovite motorje, tako bencinske kot dizelske. Morda bomo v prihodnosti posegli tudi po tehnologiji priključnih hibridov.
Tržna ekonomija pravi, da dober in konkurenčen izdelek vselej najde pot do kupcev, brez pomoči države. Menite, da so subvencije res nujne?
Govorite o tržni tekmi na zrelem trgu. V tem primeru moramo podirati zidove, gre za to, da z brezemisijskimi avtomobili rešujemo planet. Tega pa ne moremo narediti sami, brez pomoči in podpore oblasti. Subvencije so tako nujna pomoč, saj ljudem pomaga premostiti cenovno razliko med električnimi in klasičnimi avtomobili. Subvencije so pogosto jeziček na tehtnici, ko se ljudje odločajo za nakup električnega avta, na posameznih trgih imajo velik vpliv na prodajo. Torej, da, potrebujemo skupen napor industrije in oblasti, volja za ta korak je tu, tudi v Sloveniji.
Električne avte podpira tudi norveška vlada, kupila jih je celo množico, a ne renaultov, temveč precej dražjih tesel. Kako to komentirate?
Nekaj avtomobilov smo prodali norveški pošti.
Vseeno, na Norveškem je precej več tesel kljub precej višji ceni.
Res pa je tudi, da so električni avtomobili na Norveškem zelo močno subvencionirani. Kupec dobi 25-odstotni davčni popust nanje, tako da tudi tesle tam niso tako drage. Drugi razlog je visok standard Norvežanov, ki si lahko privoščijo dražje avtomobile. Norveška je ob tem že dosegla zrelost, zato nakup električnega avta v tej državi ni nič posebnega. Tudi prodaja renaultov raste.
Večina evropskih držav za električna vozila ponuja davčne olajšave, do stoodstotne popuste pri davku na motorna vozila, različnih taksah pri registraciji in nadomestilu za ceste, nekatere države pa ponujajo tudi konkretna nepovratna sredstva. Največji podpornik elektromobilnosti v Evropi je Francija, vlada bo od aprila vsem, ki bodo svoje 13 let in več staro dizelsko vozilo zamenjali za električno, pomagala z do deset tisoč evri. Brez sheme staro za novo lestvica subvencij sega od dva tisoč do 6.300 evrov glede na izpuste ogljikovega dioksida. Na Irskem in v Veliki Britaniji vlada pri nakupu električnega avtomobila podari pet tisoč evrov, pri nakupu hibridov pa manjši znesek, odvisen od izpustov.
Na Norveškem, kjer v zadnjih dveh letih doživljajo pravi razcvet prodaje električnih vozil, s teslami se je letos opremila tudi norveška vlada, ponujajo 25-odstotni prihranek pri nakupu tovrstnih vozil. V mestih jim omogočajo brezplačno parkiranje in polnjenje ter vožnjo na pasu, rezerviranem za javni promet. Na tem področju je dejavna tudi nemška vlada, pomoči pa ne ponujajo v obliki subvencij, ki bi znižale cene avtomobilov - tako bi namreč pomagali tudi tujim znamkam. Domačo industrijo podpirajo z nepovratnimi sredstvi, namenjenimi razvoju električnih avtomobilov. V zadnjih štirih letih je za to namenila milijardo evrov in pol. Sosednji Hrvati so za nakup električnih in hibridnih vozil namenili 930 tisoč evrov subvencij, 9.300 evrov pri nakupu električnega avta in štiri tisočake pri nakupu hibrida. Ker so subvencije pošle v dveh tednih, so znesek podvojili. Lani je prek nepovratnih sredstev na hrvaške ceste zapeljalo 323 vozil, največ je bilo toyot yaris in auris hybrid.
