Ste se kdaj naveličali ropota pri vžigu in teku motorja, nadležne sekunde oklevanja pred speljevanjem in drugih grobosti, ki jih v sebi nosijo tudi prestižni srednjeveliki nemški športni terenci. Večina kupcev te lastnosti sicer vzame v zakup, označijo jih kot del nemške klenosti, nekatere pa kljub dolgoletnemu poliranju še vedno grobi dizli motijo. Rešitev so le bencinski motorji, njihov delež lahko štejemo v redkih odstotkih, ali pa umirjen hibridni sklop.
Ja, v svileno tihem lexusu NX300h zgoraj opisanih težav ne boste imeli. Pogonski sklop sestavljen iz 2,5 litrskega štirivaljnega bencinarja s 133 kilovati in elektročnega motorja s 105 kilovati (skupna moč sistema je sicer 145 kilovatov oziroma 197 konjskih moči) namreč ob zagonu deluje neslišno. Iz garaže se boste odkotalili le z zvokom, ki ga ustvarjajo pnevmatike ob stiku s tlemi. Tudi od nekoliko bolj odločnem pritisku plina, ki bo v hipu in nezaznavno prebudil bencinski motor, vam ne bodo šli lasje pokonci. Ob speljevanju in dodajanju plina ne bo značilnega zamika, obotavljanja, elektro motor bo vselej poskrbel za takojšen odziv in bo živahno premaknil skoraj 1,8 tone težkega športnega terenca. Kot nalašč za umirjeno vožnjo po stranskih cestah v službo, za izlet do Bleda in krog okoli jezera. Poraba bo skromna, celo presenetljivo. Številke okoli tovarniško objubljenih petih litrov niso iluzija, realno in brez posebne pazljivosti, le z nežnostjo, pa bo motor spil dobrih šest litrov, okoljsko osveščeni kupci bodo vriskali za njegovim volanom,..
Menjalnika sploh ne bodo zaznali. Prednastavljenih stopenj nima, ob nežnem dodajanju plina pa deluje nezaznavno, ne sili v višje vrtljaje. Tudi po zaslugi precej natančnega volana, kljub višji karoseriji precej nevtralne lege in skromnega nagibanja karoserije, se bodo zapodili še med zavoje in tam dobili kar nekaj zabave, ki jo obljublja za lexus precej drzna oblika; seveda v mejah razreda v katerega sodi NX.
Bere se kot pravljica in tudi je, če kupec sestavi pravi seznam želja, ki vključuje postavno obliko srednjerazrednega športnega terenca, veliko razkošja, prestižno poreklo, tih in uglajen stroj, ki je tudi varčen in vse skupaj poveže z umirjeno rabo na kratkih in srednjedolgih relacijah. Za takšne kupce je NX300h kot nalašč.
Realnost, še zlasti v dizelsko obarvani Evropi, je seveda drugačna. Voznik, ki se bo v lexusa NX300h presedel iz audija Q5 2.0 TDI, BMW X3 20d ali mercedes-benza GLK 220 CDI, bo hitro pričel pogrešati tipično evropske lastnosti. V Lexusu ga bo ob močnejšem pritisku na plin zmotil povečan, sicer ne pretirano moteč hrup motorja, ki ga v visoke vrtljaje požene in tam tudi zadrži brezstopenjski menjalnik. Na avtocesti bo pri stalni hitrosti 130 kilometrov na uro sicer slišal predvsem tok vetra okoli karoserije, vznevoljila pa ga bo poraba, ki bo segla proti devetim litrom, to je vsaj liter več kot pri njegovem dizlu.
Pred sosedi bo skrival podatek, da njegov lexus potegne le do 180 kilometrov na uro, čeprav v praksi ta podatek nima večje negativne vrednosti. Pogrešal bo še dizelski navor pri nizkih vrtljajih pri prehitevanju, pogonski sklop NX300h se sicer urno odzove na dodajanje plina, do stotice skoči 9,2 sekunde, a za živahnost seveda vselej potrebuje visoke vrtljaje. Ko se bo zapeljal do vikenda in po vzpenjajoči gozdni poti za šalo ali zares izzval še štirikolesni pogon, pa mu lexusov motor na zadnji osi s 50 kilovati moči ne bo mogel ponuditi tako dobrega oprijema kot klasičen pogon v njegovem Nemcu; pri daljšem vzpenjanju pa bo za nekaj trenutkov ostal celo le s prednjim pogonom.
Nikakor pa se ne bo mogel pritoževati nad urejenostjo potniške kabine, ki združuje nemško resnost oblik in materialov, tudi temnih barv, odlično kakovost izdelave, zelo bogato založenost opreme paketa F-sport (poleg usnja, navigacije vključuje tudi cel kup varnostnih sistemov) in ergonomijo na visoki ravni, ki jo označujejo čvrsti in udobni, sicer nekoliko previsoki prednji sedeži, veliko predalov in prostornost v prednjem delu kabine in na zadnji klopi. Tudi čez 555 litrski prtljažnik se ne bo pritoževal, užival bo v električnem zlaganju zadnje klopi, sproži jo pritisk gumba, in se nekaj časa privajal na drsno miško na sredinski konzoli, ki ukazuje informacijskemu zaslonu na vrhu sredinske konzole.
Res je, tale lexus polarizira. Privlači z obliko, voznimi lastnostmi, opremo, varnostjo in kakovostjo. Navduši z odlično delujočim hibridnim sklopom, kako učinkovit bo, pa je odvisno zgolj od njegovega voznika. Razočaral pa bo tiste, ki v športnem terencu iščejo značilno nekaj značilne robustnosti, pri pogonu in dizelskem motorju. Vseeno, kombinacija je posrečena in vredna pozornosti, preizkusne vožnje. Prednosti znajo pretehtati ali pa tudi ne,...
Foto: Miloš Milač
