Kratko potepanje po osrčju Irske nam je minuli ponedeljek na predstavitvi novih oplovih dizelskih motorjev ponudilo izrazite barve narave in vonja po umirjenem življenju na podeželju.
Iz vrveža dublinskega letališča, ki ga polnijo običajni in nizkocenovni letalski prevozniki, smo se napotili do srednjeveškega dvorca Palmerstown manor house v okrožju Kildare in nato v osrčje nacionalnega parka Wicklow proti jugu otoka. Do zadnjega naselja Naas pred vstopom v park so nas spremljali umirjen promet in prav tako umirjeni domačini, ki imajo kot kaže prirojeno strpnost do tujcev z volanom na levi, ki so bili vrženi na levo stran ceste. Ko enkrat ujameš ritem prometa, vožnja po levi ni problematična. A pred vsakokratnim speljevanjem iz križišča, parkirišča, pri iskanju izvozov, je potrebno pošteno pomisliti, kam boš zavil.
Zapeljemo skozi vasico Ballymore in se na kratko ustavimo v Hollywoodu - vasici z zgodovinskim imenom Killinkeyvin z manj kot 100 prebivalci, ki ima s kalifornijskim Hollywoodom več skupnega kot se zdi na prvi pogled. Hollywood leči v osrčju Wicklow parka, ki od leta 1992 velja za evropski Hollywood. Zavite ceste, ki jih pogosteje kot avtomobili prečkajo koze in ovce, dobro ohranjeni gradovi ali pa le njihove ruševine, številni potoki, ki prebadajo gorsko verigo z najvišjo točko le dobrih 900 metrov nadmorske višine in živobarvni prizori z mahom poraščenih skal in grmičevja so kulisa, ki je v zadnjih 30 letih pritegnila številne režiserje, tudi ustvarjalce filmov Braveheart in Excalibur.
Razumemo zakaj, saj žive barve mahu, ki se oprijema zidov gradov, skal, majhnih mostičkov in obkroža tudi potoke, res delujejo čarobno. Enako velja za razgibano cesto, nizko živobarvno grmičevje in čudovite razglede v tem delu Irske. Čarobno delujejo tudi majhne vasice s hišami grajenimi kot pred več sto leti, le kamenje so zamenjale opeke, odprt ogenj pa centralna kurjava. Zanimivi so ljudje, ob prvem stiku zaradi naglasa grobi in odrezavi, a izjemno vljudni in umirjeni. Zdi se da stresa ne poznajo, da se je čas vsaj v tem delu Irske ustavil.
Lokalni pubi so natanko takšni kot si jih predstavljamo, zunaj tradicionalno "okrancljani", notri opremljeni v lesu in prepojeni z vonjem po pivu in viskiju. Irci so odlični pivovarji, ne pa tudi pivci, saj so po porabi piva v EU šele na šestem mestu. Letno povprečen Irec spije 98 litrov piva, Čeh prek 148 litrov, Slovenec pa 80 litrov.
Prespimo v Druids Glen Hotelu v Newtown Mount Kennedy, naslednji dan se napotimo ob obali mimo Greystona in se ustavimo v Brayu, kjer so najstarejši filmski studio, peščene plaže polne labodov in znamenite pečine. Te sicer niso tako veličastne kot na zahodnem delu otoka, povedo domačini.
Foto: Miloš Milač
