Kako hitro je napredovala tehnologija v avtomobilih, vselej pojasni primerjava z bližnjo preteklostjo. Povsem novi mercedes-benz C 350 plug-in hybrid dosega skoraj natanko takšno moč in zmogljivosti kot C 36 AMG iz leta 1995, poraba je več kot 80 odstotkov manjša, največji napredek pa je ta nemški proizvajalec dosegel šele v zadnjih nekaj letih. S katerimi rešitvami je tako korenito zmanjšal porabo in izpuste in kaj se je še v tem času zgodilo na področju razvoja bencinskih motorjev?
Leta 1995 so prevladovali klasični bencinski in dizelski motorji s posrednim vbrizgavanjem goriva in razmeroma velikimi prostorninami. Turbomotorji so bili redki, prihranki pri porabi prav tako, dizelska revolucija pa se je s prihodom prvih strojev z neposrednim vbrizgom začela šele konec desetletja, takrat so na trg zapeljali tudi prvi bencinski hibridi, a predvsem z manjšo močjo. Danes, ko hibridi doživljajo vnovičen razmah v obliki zelo učinkovitih priključnih hibridov na zunanje polnjenje, smo pogledali, kako se je tehnika razvijala v višjem zmogljivostnem razredu, kamor sodi povsem sveži mercedes-benz C 350 plug-in hybrid, ki ga poganjata dvolitrski štirivaljni turbobencinar in elektromotor, skupaj dosegata moč, primerljivo s 3,5-litrskimi šestvaljniki, povprečna poraba pa je le 2,1 litra bencina na sto kilometrov. Kako učinkoviti so bili predhodniki razreda C z močjo okoli 300 konjev v zadnjih 20 letih, kdaj je prišlo do večjega premika v razvoju bencinskih motorjev in kako je okoljska naravnanost vplivala na njihove zmogljivosti in užitke v vožnji?
1995: šestvaljnik z 206 kilovati in porabo 11,8 litra
Začnimo v letu 1995. Takrat najzmogljivejšega mercedes-benza C 36 AMG je poganjal klasični 3,6-litrski šestvaljnik z zdaj ostarelim, a ne povsem izumrlim posrednim vbrizgavanjem goriva v valje, po štirimi ventili nad vsakim valjem in povprečno porabo 11,8 litra. Za tiste čase precej sodoben in varčen stroj je dosegel moč 206 kilovatov oziroma 279 konjskih moči, povezan je bil s samodejnim petstopenjskim menjalnikom, 1,56 tone težak avto pa je do stotice pospešil v 6,7 sekunde.
2000: večji 4,3-litrski V8, za deciliter manjša poraba
Že nekaj let pozneje se je Mercedes-Benz povsem v nasprotju z današnjimi smernicami odločil za vgradnjo večjega 4,3-litrskega motorja V8 v mali razred C. Odločitev je odgovorila na zahteve kupcev po razkošju, te pa je lahko izpolnil le velik in prožen motor z gromkim osemvaljnim zvokom. Dosežek inženirjev, ki so stroj v podrobnostih dodelali, a vanj niso vgradili posebnih tehnoloških inovacij, pa je bilo zmanjšanje porabe za deciliter ob hkratnem povečanju moči na 225 kilovatov oziroma 306 konjskih moči, masa avta je zaradi vgradnje večjega motorja zrasla za deset kilogramov.
2005: velika prostornina ostaja, poraba pod desetimi litri
Leta 2005 je moč okoli 300 konjskih moči dosegla že klasična različica razreda C, AMG je medtem zapeljal še višje s šestvaljnim C 320 AMG z 250 kilovati in pozneje spet z osemvaljnikom v C 55 AMG z deset kilovati več moči in porabo, ki je presegla modela iz leta 1995. Klasični C 350 s 3,5-litrskim šestvaljnikom in šeststopenjsko avtomatiko je zadržal moč starejših različic AMG, zmogel je 200 kilovatov oziroma 272 konjskih moči, poraba goriva sodobnejšega stroja pa se je s spremenljivim krmiljenjem ventilov, nad vsakim valjem so bili štirje, ne trije, kot v preteklosti, zmanjšala na 9,7 litra.
2010: še močnejši šestvaljnik, poraba 8,3 litra
V času, ko so druge znamke tudi pri zmogljivejših motorjih zavile v smer zmanjševanja prostornine in turbopolnilnikov, je Mercedes-Benz vztrajal pri piljenju klasičnega šestvaljnika z veliko prostornino. V C 350 pa je prinesel veliko novosti, ki so korenito zmanjšale porabo goriva in izpuste. Z neposrednim vbrizgavanjem v valje prek injektorjev piezo in popolno spremenljivim krmiljenjem ventilov je moč motorja povečal na 215 kilovatov (292 konjskih moči), poraba pa je upadla na 8,3 litra. Leta 2011, ob osvežitvi razreda C, je motor dobil dodatnih pet kilovatov moči, poraba pa je zaradi tehničnih popravkov upadla na 6,8 litra, nekaj prihranka je prinesel tudi sedemstopenjski samodejni menjalnik, sicer vgrajen že v starejše modele.
2015: štirivaljnik in elektromotor, poraba 2,1 litra
Letos je nemški proizvajalec končno popustil pred neusmiljenim pritiskom zmanjševanja prostornine in v razredu C sestavil varčen pogonski sklop iz dvolitrskega štirivaljnika in elektromotorja. Majhen štirivaljnik je povzel iz modela C 250, s turbopolnilnikom je zagotovil moč 155 kilovatov in navor 350 newtonmetrov, ki je primerljiv z večjimi šestvaljniki. Da bi se ta dejansko lahko kosal z njimi, je z bencinskim strojem povezal še elektromotor s 60 kilovati moči, ki je skupno moč dvignil na raven prvega C 36 AMG, torej 206 kilovatov ob pospeških do stotice, ki s 5,9 sekunde ob hkratnem izkoriščanju zmogljivosti bencinskega in električnega motorja celo prehitevajo nekdanji AMG iz leta 1995 in tako vsaj v teoriji povsem zadostijo željam kupcev po visokih zmogljivostih. Poraba goriva na sto kilometrov je ob tem le 2,1 litra oziroma natanko toliko, kot porabi toyota prius plug-in hybrid. Skrivnost v rekordno majhni številki pa je v 31-kilometrskem dosegu elektromotorja, ki se napaja iz sto kilogramov težke baterije zmogljivosti 6,2 kilovatne ure (napolnimo jo v uri in 45 minut). Elektromotor zmanjšuje porabo tudi po 31 prepeljanih kilometrih, saj ob vsakem zaviranju kopiči energijo in jo porablja za pogon motorja ali/in električnih sistemov v avtu. Dvolitrski štirivaljnik ob samostojnem delovanju porabi 5,3 litra na sto kilometrov, v hibridnem načinu pa še manj, saj predvsem v mestu pogon prevzame elektromotor.
