Dacia duster, nissan juke, opel mokka, peugeot 2008 in drugi mali športni terenci so uspešnica leta 2014. Kupce so preusmerili iz drugih, klasičnih razredov, tržni delež športnih terencev pa so dvignili z desetih na 14,2 odstotka.
»Kakšna recesija je to, če kupci namesto navadnih kupujejo dražje in bolj požrešne športne terenske avtomobile,« mi je pred tednom dni rekel eden od prodajalcev, ki je zadovoljno štel zaslužek minulega meseca. Pojav je v teoriji res nenavaden v časih, ko kupci dvakrat obrnejo vsak evro, ko še bolj pazljivo spremljajo popuste in se pogosteje kot v preteklosti odrekajo dodatni opremi in odločajo tudi za nakup cenejših rabljenih avtomobilov.
Oznaka terenec bledi, zasnova vse bliže klasičnim avtom
V praksi pa velja, da so se športni terenci v zadnjih desetih, še posebej pa v zadnjih petih letih močno spremenili. Po zasnovi so se namreč vsi novinci močno približali avtomobilom klasične zasnove, torej so manjši, nižji, manj robustni in zato tudi lažji in bolj varčni kot v preteklosti, najpogosteje so opremljeni le s prednjim pogonom. Ločnica med njimi in klasičnimi avti pa se je skoraj zabrisala, zato je beseda terenec v njihovem opisu vse manj upravičena.
14,2 odstotni delež slovenskega trga novih osebnih avtov so si lani odrezali športni terenci.
Po statistiki sta najbolje prodajana dacia duster in nissan juke
In kateri modeli so zasvojili Slovence? Odgovor ni tako preprost, saj le izvleček iz statistike prvih registracij ne daje prave podobe o dejanski prodaji v Sloveniji. Statistično sta daleč pred vsemi dostopen in robusten športni terenec dacia duster s 1.385 registracijami v letu 2014 in igrivi nissan juke z 910 registracijami. Oba modela, ki sodita v skupino Renault-Nissan, sta imela lani skupaj 30-odstotni delež med športnimi terenci. A poudarimo, gre za registracije, ne za dejansko prodajo slovenskim kupcem, razlika med njo in izvozom pa ni znana. Velik delež, verjamemo, da bolj realen, so dosegli še opel mokka s 454 vozili in peugeot 2008 s 450 vozili. Med razred večjimi športnimi terenci pa so bili najbolj priljubljeni volkswagen tiguan, ki je našel 574 kupcev, kia sportage s 490 kupci in njegov tehnični sorodnik hyundai iX35 s 319 kupci. Med velikimi športnimi oziroma luksuznimi terenci je na prvem mestu BMW X5 s 84 vozili, range roverja voque in sport z 41 ter mercedes-benz ML s 30 vozili.
Kratka zgodovina, velik učinek
Trg športnih terencev je nastal sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, lani pa so imeli križanci med osebnimi in terenskimi avti v štirih velikostnih kategorijah že 15 odstotkov evropskega trga. V kompaktnem razredu (sem sodita recimo nissan qashqai in volkswagen tiguan) so od leta 2002 do 2011 poskočili z dvoodstotnega na desetodstotni tržni delež in po prodaji prehiteli celo enako velike enoprostorce, denimo renaulta scenica in volkswagna tourana. Pred leti so svoj pohod začeli še majhni športni terenci, dolgi okoli štiri metre, leta 2008 so v Evropi našli 130 tisoč, lani že 260 tisoč kupcev, v letu 2018 pa bo kupca dobilo že več kot dva milijona majhnih avtov z lastnostmi ali pa le videzom terencev.
Nakup vodijo čustva, ne racionalnost
Športni terenci pa so, ko z metrom izmeriš, kaj ponujajo, in pogledaš, koliko za to zahtevajo, pravo nasprotje racionalnosti, saj imajo manj prostora, večjo težo in slabše zmogljivosti za višjo ceno kot primerljivi avtomobili enoprostorske, karavanske ali klasične petvratne zasnove. Razloga za priljubljenost športnih terencev sta, tako pravijo avtomobilski proizvajalci, visok položaj za volanom in s tem povezana boljša preglednost. Poleg omenjenega pa še avanturistični duh, praktičnost višje zasnove, bolj udobno plezanje do sedežev in nalaganje prtljažnika ter trendovstvo, ki ga prinaša bolj robustna, modna oblika. Sodobni športni terenci so tudi bolj varčni, hitri, športni, skratka bolj osebni kot v preteklosti, torej peljejo v smeri, tudi z zgolj sprednjim pogonom, običajnih avtomobilov. Ohranili so le trendovsko robusten videz.
