Toyota corolla je najbolje prodajan avto na svetu. Lani je našla več kot milijon kupcev, v prvem polletju letos že več kot pol milijona, od leta 1966 pa že 40 milijonov. Kompaktna limuzina polni ceste vseh celin, še zlasti azijske in ameriške, tudi Bližnjega vzhoda. V Evropi pa se drži repa prodaje toyot, leta 2013 je našla le slabih pet tisoč kupcev, leta 2005 pa še več kot 200 tisoč. Številke so upadle, ker je njeno ponudbo dopolnil auris, petvratni in v zadnji generaciji tudi karavanski brat, ki je oblikovno precej bolj prilagojen evropskemu okusu.

Evropa ne mara majhnih limuzin, preostali svet jih ljubi

Torej, kaj določa uspeh posameznega avtomobila na posameznem trgu, kaj naredi svetovno uspešnico? Sodeč po teh številkah, to nikakor niso samo lastnosti, ampak so pomembni še priljubljenost znamke na določenem trgu, okus kupcev v zvezi s karoserijskimi oblikami, zasnovo in tehniko, tradicija in seveda ugled. Toyota corolla v Sloveniji in Evropi nima prav močne tradicije, zaradi limuzinske zasnove je niti ni mogla pridobiti, tako kot njeni neposredni tekmeci ne. Evropa je trg petvratnih kombilimuzin in karavanov v tem razredu, v zadnjih dveh desetletjih tudi enoprostorcev in v zadnjem desetletju še športnih terencev. Klasična limuzinska oblika pa se v tem razredu nikoli ni dobro prijela, kupci so po stopničastih zadkih posegali razrede višje, kamor sodijo toyota avensis, BMW serije 3, volkswagen passat in drugi. Zaradi posebnega evropskega in tudi slovenskega okusa za avtomobile so pri Toyoti corollo na stari celini v prejšnji generaciji zamenjali s petvratnim modelom in mu nadeli tudi drugo ime - auris. Corolla je ostala le v limuzinski različici. Na preostalih trgih, kjer ta japonski avto dosega vrhove prodajnih lestvic že skoraj 50 let, pa njene oblike niso veliko spreminjali, kaj šele utrjenega imena, ki v ZDA in Aziji pomeni podobno kot v Sloveniji golf in clio.

Zakaj mora biti preprosta

Kaj je tako posebnega na toyoti corol­li, zakaj jo sprejema le del sveta, smo preverili na primeru novega modela, ki je na naš trg zapeljal letos spomladi. Kar 4,62 metra dolga limuzina daje misliti, da posega v srednji razred, a je zgolj kompaktna limuzina, ki se z merami vozi po zgornjem robu svojega razreda. Oblika je klasična, nevznemirljiva, sprednji del je tokrat prvič oplemeniten z videzom kroma, kar daje slutiti, da želi corolla splezati iz povprečnosti, poseči po bolj zahtevnih kupcih ali pa le izstopati iz svojega razreda, kamor sodijo tudi v Evropi prav tako nepriljubljeni volkswagen jetta, limuzinski ford focus, chevrolet cruze in hyundai elantra. Kabina je klasična, razmeroma pusta, a brezhibno in kakovostno izdelana. Sedežne prevleke so sive, sedeži pa delujejo preprosto in na prvi pogled ne obljubljajo presežkov. Merilnike in zaslon na dotik prepoznamo iz aurisa, tako kot nekatere druge dele. Prostora je spredaj dovolj, položaj za volanom je dober in bo ustrezal tako nizkim kot visokim voznikom, na zadnji klopi pa je prostorsko razkošje, prav tako v 452-litrskem prtljaž­niku, ki že pojasnjuje, zakaj je corolla marsikje po svetu tako priljubljen prvi avto v družini, zakaj jih v svoje vozne parke tako pogosto vključujejo taksisti in podjetja za izposojo avtomobilov. Corolla deluje precej ameriško, saj so Američani bolj racio­nalni kupci od Evropejcev, več kot na videz kabine dajo na ceno, zanesljivost in stroške vzdrževanja, ki določajo višino njihovega mesečnega obroka za avto. Zato so ameriški avti za Evropo v kabini dodatno oplemeniteni in zato električna tesla model S, ki se za kupce bojuje z dizelskimi in bencinskimi nemškimi avti, na zunaj deluje bolj prepričljivo kot v kabini, nad katero se razvajeni Evropejci pogosto pritožujejo. Corolla je takšna tudi zato, ker deluje varno, saj v ničemer ne izstopa, zato tudi ne prežene bolj klasičnih ljubiteljev znamke. Na podrobne strune igra tudi volkswagen golf, a ker je evropski, je vseeno nekoliko bolj prilagojen domačim kupcem. Corolla bo zato vsaj v Evropi težko pritegnila mlajše kupce, saj je pravo nasprotje od barvitosti, s katero to skupino kupcev nagovarjajo drugi modeli. Prostor pa je v Evropi manj pomemben kot oblika. Na primer razmerje med prodajo golfa in limuzinske jette je desetkrat v prid golfa, v primerjavi toyote auris in limuzinske corolle pa je razlika še večja. Gre le za obliko? Načeloma da, trdijo slovenski trgovci, limuzine pa so med drugim nepriljubljene tudi zaradi manjše odprtine prtljažnika, ki se ne odpira skupaj z zadnjim steklom, zato vanj denimo ne moremo stlačiti pralnega stroja.

Evropski dizel in neobčutljivi bencinar

Poglejmo druge lastnosti, denimo tehniko in vzmetenje. Dizelski motor 1,4 D4-D s 66 kilovati je sicer precej netipičen za ta avto, poganja namreč le evropsko corollo, drugje po svetu pa boste pod pokrovom večinoma našli 1,6-litrski bencinar s 97 kilovati. Prav dizel pa je corollina prednost v Evropi, saj ob nežni desni nogi porabi natanko pet litrov, omogoča solidne zmogljivosti in predvsem deluje zelo tiho, tišje od večine tekmecev. Kaj pa 1,6-litrski bencinar? Ima več moči, a ga je za to treba priganjati, takrat spije od sedem do devet litrov bencina. Za Evropo je to veliko, ob ameriških nizkih cenah bencina pa skoraj nepomembno, pomembneje je, da je stroj že preizkušen, zanesljiv in tudi poceni. Lega na cesti, natančnost volanskega mehanizma, menjalnika in vzmetenje so solidni. Da corolla nima športnih voznih lastnosti, kakršne pričakujejo evropski kupci, ampak stavi na udobje in nezahtevnost, pa je tudi jasno iz zgoraj navedenega.

Uspeh v Evropi bi ji omogočila nižja cena

Cena corolle je s 14.200 evri za bencinsko različico v povprečju razreda, je cenejša od volkswagna jette in dražja od štirivratnega focusa ali renaulta fluencea. Dizelska 1.4 D4-D luna, ki ima tudi bogatejšo opremo, pa s 17.150 evri že poseže med evropske tekmece s klasično petvratno zasnovo, tudi na teren sorodnega aurisa dizla. Od vseh omenjenih je večja, prostornejša, a vseeno manj uspeš­na. Pogled v preteklost razkrije, da so se kompaktne limuzine prijele le, če so imele zelo nizko ceno. Najboljši primer je chevrolet cruze, ki je letno v Sloveniji našel tudi več kot 800 kupcev, ker je stal manj kot 11 tisoč evrov. Pa še pri cruzu je zanimanje za limuzinsko obliko upadlo, ko sta na trg prišla tudi petvratni in karavanski cruze.

Izkušnja, ki pojasnjuje razmišljanje Toyote

Še izkušnja z moje poti v Portoriko letošnjo pomlad, ki pojasnjuje, zakaj Toyota pri svojih množičnih modelih bolj stavi na vsebino in zanesljivost kot na druge lastnosti. Otok je najlažje prekrižariti z avtom, zato sem takoj po prihodu na letališče zavil v izposojevalnico avtomobilov. »Imate kakšen ameriški avto?« je vsakič moje vprašanje v ZDA, tokrat pa je bil odgovor precej bolj konkreten kot le običajni da ali ne. »Da, gospod, imamo, a vam priporočam, da vzamete corollo ali elantro, avta sta cenejša, manj porabita in se tudi manj kvarita kot ameriški, seveda pa vam lahko izposodimo forda, chryslerja ali chevroleta.«

Foto: Miloš Milač