Leta 2030 bo v Sloveniji kljub posodobitvi in vzpostavitvi učinkovitejšega železniškega sistema ter organiziranju konkurenčnejšega javnega prometa na okoli 230 kilometrih slovenskih cest presežena prepustnost. Prihajalo bo do pojava ozkih grl na pomembnejšem cestnem omrežju, kar bo povzročilo zastoje. Tudi če bi se zaradi vlaganj v železnico spremenila izbira prometnega sredstva v korist železniškega prometa, bi ob avtocestah in hitrih cestah še vedno primanjkovalo najmanj 2.000 parkirnih mest.
Ceste
Ministrstvo si na področju cest želi, da je povpraševanje manjše ali enako ponudbi, saj v primeru večjega povpraševanja prihaja do zastojev na cesti, ki pomenijo izgubo časa, denarja, več onesnaženja zaradi izpušnih plinov in več hrupa. Na voljo mora biti tudi dovolj parkirišč.
Med potrebnimi ukrepi ministrstvo v strategiji poudarja nujnost odprave ozkih grl in zastojev. Tako je treba povečati prepustnost tistih cestnih odsekov, kjer bo prišlo do težav. Prepustnost bodo povečali z uvedbo inteligentnih prometnih sistemov, razširitvijo cest, izgradnjo obvoznic in novogradnjami. Ozka grla je treba odpraviti tudi na parkiriščih za tovornjake.
Javni potniški promet
Sistem javnega potniškega prometa v Sloveniji je razdrobljen, se ne vodi celovito in ni konkurenčnem osebnemu avtomobilu, njegova konkurenčnost pa se še slabša. Javni potniški promet bo treba posodobiti in urediti tako, da se optimalno izkoristi prednosti železnice. Med drugim bo treba tudi medsebojno uskladiti vozne rede in uvesti enotirno vozovnico, izvajati bo treba ukrepe trajnostne mobilnosti na državni in lokalni ravni, v večjih mestih bo treba uvesti lastno vozišče za javni potniški promet ali rumene pasove, urediti bo treba vse prestopne točke in postajališča ter posodobiti vozni park.
Prometna varnost
Prometna varnost se v Sloveniji postopno izboljšuje, je pa na državnem cestnem omrežju še vedno veliko število ugotovljenih nevarnih mest in nivojskih križanj cest in železnic, ki pomembno prispevajo k nastanku prometnih nesreč. Brez sanacije nevarnih mest in nivojskih prehodov ceste čez železniško progo ter ustreznega vzdrževanja cestne mreže, bi se do leta 2020 zaradi povečanega prometa število nesreč lahko še povečalo.
Strategija predvideva strateški načrt odprave nevarnih križišč, odsekov in križanj z železnico, sanacijo točk cestnega omrežja z visoko stopnjo prometnih nesreč, sanacijo kritičnih odsekov ter zavarovanje nivojskih prehodov, odprava teh križanj in izgradnjo zunajnivojskih križanj.
