Kratko pričakovanje ob odštevanju, nato bum in tresk, da te kar zaboli pri srcu. Volvo XC90 se je s hitrostjo 80 kilometrov na uro pognal iz hangarja, zapeljal s ceste v graben, poletel visoko v zrak in s truščem pristal na nosu. Vsega je bilo konec v nekaj sekundah, rezultat je zverižena pločevina, ki je hkrati raziskovalni laboratorij.
Preizkusni trki v realnem življenju, sicer znotraj ograj Volvovega preizkusnega centra v Göteborgu, so pri Volvu nekaj običajnega. Izvajajo jih že 45 let, v zadnjem desetletju, odkar so ob tovarni zgradili preizkusni center, pa to počnejo še bolj nadzirano in znajo iz razbitin pridobiti še več informacij, s katerimi izboljšajo varnost svojih avtomobilov. Preizkusni trki v živo dopolnjujejo računalniške simulacije trkov, njihova največja dodana vrednost pa je v tem, da dejansko simulirajo najpogostejše nesreče v prometu - denimo izlet s ceste v graben, kar je prikazal tokratni trk v živo.
Ko zapeljete s ceste, se zbudi elektronika
S pomočjo tovrstnih trkov so v Volvu razvili vsaj dve pomembni inovaciji, ki bosta vgrajeni v novega volva XC90, ki bo spomladi prihodnje leto zapeljal tudi na naš trg. Prvi je sistem run-off protection, ki zazna trenutek, ko avto zapelje s ceste in se v hipu odzove s številnimi majhnimi ukrepi, ki zaščitijo potnike. Sklop operacij zajema električni zategovalnik varnostnih pasov, ki se odzove hitreje kot klasičen pirotehnični, pedal zavore pa se samodejno pogrezne v tla in tako zmanjša možnost poškodb nog voznika. Drugi pa je kovinski del, vgrajen v pregib sprednjega sedeža med naslonskim in sedalnim delom, ki se ob trku sicer deformira, a hkrati tudi absorbira energijo in tako prepreči ali olajša poškodbe hrbtenice. Gibanje sedeža ob trku so v Volvu proučevali tudi s pomočjo posebne hidravlične roke robocoaster, ki s hitrimi gibi izpostavlja pripetega odsluženega robota in meri sile nanj.
Avto je namesto vas pozoren na pešce, kolesarje...
Sistem, ki so ga Volvovi inženirji prav tako razvili na podlagi proučevanj prometnih nesreč in dejanskih preizkusov, je collision avoidance, ki zaznava promet, pešce in kolesarje, ko avto zavije levo v križišču, voznik pa ne opazi drugih udeležencev. Sistem zazna nevarnost trka in na projekciji na vetrobransko steklo označi druge udeležence v prometu ter pred morebitnim trkom tudi samodejno zavira.
Volvova ambiciozna zaveza v letu 2020
Omenjeni sistemi pa so le delček v mozaiku varnostnih rešitev, ki jih pri Volvu postopoma razvijajo in v avtomobile vgrajujejo že od ustanovitve. Vodstvo si je ob tem za leto 2020 zadalo ambiciozen cilj, novi avtomobili, izdelani od tega datuma, morajo v celoti preprečiti smrt in težke poškodbe. To pa nameravajo doseči z že omenjenimi sistemi in drugimi rešitvami, denimo radarskim tempomatom in kamerami, ki v povezavi z elektroniko omogočajo povsem samostojno vožnjo brez poseganja voznika, ta hip se že deset preizkusnih volvov vozi po ulicah Göteborga. Drugi sistemi, ki bodo omogočali varnost voznikov po tem datumu, so še samodejno parkiranje, zaznavanje vseh ovir na cesti in komunikacija med vozili, ki bo preprečila, da bi se nesreča sploh zgodila.
Foto: Miloš Milač in Volvo
