1. Zakaj se nekdo, ki prihaja iz velike države, odloči, da bo prevzel funkcijo v majhni državi - je to težka odločitev?
V Renaultu večinoma ne izbiraš države, v kateri boš delal. Ključna je odločitev, ali si pripravljen delati v tujini ali ne. Ko sprejmeš izziv dela zunaj meja Francije, pa s tem sprejmeš tudi dejstvo, da boš v svoji karieri zamenjal več različnih držav. Komur to ni všeč, se takega dela raje ne bo lotil. Tisti, ki to sprejmemo, jemljemo tuje države kot dodaten izziv, obenem pa tudi kot priložnost za pridobivanje novih izkušenj. Sam ne delam samo v Sloveniji, ampak v celotni regiji Adriatik, in to nikakor ni majhen trg. Sicer pa je Slovenija do tujcev prijazna država. V Ljubljani in po državi se hitro znajdeš, večina govori angleško.
2. Kaj mislite, da so se Slovenci lahko naučili od vas, in ali ste se morda tudi vi kaj naučili od Slovencev?
Vsi ljudje se lahko veliko naučimo drug od drugega, če smo le pripravljeni na to. Med drugim jaz denimo prinašam izkušnje in standarde dela iz velike globalne korporacije, Slovenci pa izkazujejo veliko poznavanje regije.
Foto: Arhiv Renault
3. Ste v osmih letih že pognali korenine v Sloveniji, si želite še ostati ali bi radi šli še kam drugam?
Vsekakor so mi ne samo Ljubljana, ampak tudi glavna mesta po drugih državah Adriatika v teh letih postala že zelo domača. A kot rečeno, si človek, ki v Renaultu izbere delo v mednarodnih vodah, ne sme zgraditi pričakovanj, da bo v neki državi lahko ostal do konca. Spremembe so edina stalnica, in če jih ne sprejmeš, si življenje lahko otežiš. Zato dolgoročnih načrtov na tem področju raje ne delam.
4. Kakšno se vam zdi poslovno okolje v primerjavi s Francijo?
Če se omejim strogo na avtomobilsko industrijo, ste v Sloveniji doživeli zanimiv fenomen - izjemno hitro rast prodaje novih vozil po osamosvojitvi. Če pogled iz avtomobilizma razširim na bolj splošno poslovno okolje, pa Slovenija kot del Evrope z njo deli tako veselje kot skrbi in ji nič, kar doleti Francijo, ni prizaneseno. Morda je razlika le to, da se pozitivni premiki začnejo pozneje, z neke vrste odmevom. Čeprav bi Slovenija svojo majhnost morda lahko izkoristila kot prednost - majhen sistem je lahko fleksibilnejši kot velik.
5. Kaj pa razlike v poslovni kulturi?
Med poslovneži je v regiji Adriatik razlik manj, kot pa jih je na samih trgih. Še vedno pa velja, da gostoljubje narašča od severa proti jugu. Kar se v kakšni državi neha s kavo in v Ljubljani včasih nadaljuje s kosilom, se v Beogradu skorajda obvezno dopolni še z večerjo. Poslovneži so izobraženi ljudje, ki veliko potujejo, zato so poslovni sestanki pravzaprav povsod enaki.
6. Kakšne so trenutno razmere za prodajo avtomobilov v Sloveniji, kakšne napovedi in na kaj bo treba paziti v prihodnje?
Enako kot po vsej Evropi - zahtevne. Dodatno je treba v Sloveniji ob tem upoštevati še veliko rast prodaje v devetdesetih letih, za katero večina verjame, da se v Sloveniji ne bo nikoli več ponovila. Vsekakor verjamem, da slabše ne bo več in da se bodo trgi počasi začeli spet krepiti. To pa nikakor ne bo hitra rast, ampak počasno, zelo postopno okrevanje. Nujna je previdnost pri poslovnih odločitvah ob nenehnem obvladovanju stroškov, saj rezerv, s katerimi bi lahko pokrili napake, podjetja večinoma nimajo več.
7. Kakšni potrošniki so Slovenci in državljani držav nekdanje Jugoslavije v primerjavi s Francozi?
Na industrijskem področju je Slovenija v globalnem sistemu Renaulta na zelo pomembnem mestu, saj sodi Revoz med najboljše tovarne na svetu. Na komercialnem področju, kjer so pomembne prodajne številke, pa se v Parizu predstavljamo kot regija Adriatik, saj si tako lahko izbojujemo boljši položaj. Sedež regije je v Ljubljani, kar je danes v Sloveniji žal vse redkejša značilnost. Kako pomembna je Slovenija za Renault, dokazuje tudi odločitev, da smo novo centralno skladišče nadomestnih delov za celotno regijo zgradili na Dolenjskem, ne pa v kateri drugi državi. Tudi sicer je Renault v Evropi razdeljen na posamezne regije, in Adriatik je tu zelo drugačen. Nobena druga regija znotraj sebe ne združuje toliko različnih držav, kultur, jezikov, pa tudi socialnoekonomskih razlik.
KAJ: generalni direktor družbe Renault Nissan Adriatic
KJE: v Ljubljani
ZAKAJ: V Parizu leta 1957 rojeni Francoz je leta 1981 diplomiral na l École d Ingénieur Eudil v Lillu, leto pozneje pa opravil še magistrski študij MBA na École de Commerce v Lyonu. Maja 1984 se je zaposlil v Renaultu, med letoma 1985 in 1989 je bil vodja marketinga Renaulta v Franciji, naslednjih pet let je prestopil k Volkswagnu in Audiju ter se leta 1994 vrnil v Renault kot direktor marketinga v Španiji. Leta 2002 je prevzel položaj regijskega komercialnega direktorja, od leta 2006 pa vodi Renault Nissan Slovenija, od 2008 za celotno regijo nekdanje Jugoslavije.
Članek je bil objavljen v decembrski reviji Manager
