Med najmanjšimi avtomobili se letos dogaja, kot se že nekaj let ni, saj smo priča številnim novim modelom, v zadnjih letih pa se je njihovo število tako ali tako podvojilo. Ker je konkurenca ostra in močna, so proizvajalci na resni preizkušnji, kako uspešno odkleniti srca kupcev, ki si tudi v tem segmentu ne želijo več imeti zgolj cenenega prevoznega sredstva za premik iz točke A v točko B, ampak avto z dušo.
Toyota aygo se zdi kar primerna igračka za takšne kupce, ki so radi edini na vasi, v mestu ali kar državi. Japonci so namreč s svojim novim malčkom zaigrali prav na čustvene elemente, kot so drzna oblika, številne in vpadljive barvne kombinacije ter raznorazni dodatki, s katerimi si lahko kupec sestavi avto povsem po svojem okusu. In če se ta vmes spremeni, se podoba avtomobila mimogrede prilagodi. Kot da bi zamenjali zaščitni ovitek mobilnega telefona, po želji tudi s kom drugim, ki ima prav tak avto.
Aygo je že med našim prvem druženjem v Rotterdamu dokazal, da so pri Toyoti z oblikovno drznostjo zadeli v polno, podobno je bilo tudi na slovenskih cestah. Skorajda na vsakem koraku je ljubka in le 3,46 metra dolga ter slab meter in pol visoka igračka pritegnila pozornost, še najbolj očitno in tudi pričakovano mladih deklet, ki ob bližnjem srečanju kar niso mogla skriti svojega navdušenja.
Najbolj všeč jim je bila povsem odštekana oblika, ki jo spredaj poudarja markanten in skozi kar nekaj oči tudi agresiven X, zadaj stilsko oblikovana »ritka«, vse skupaj pa hipno začinijo še vpadljive barvne kombinacije, LED dnevni žarometi, pametni ključ in po želji tudi električno podprta platnena streha. Igrivosti novemu aygu res ne gre očitati!
Ta se nadaljuje v samosvoji in razmeroma kakovostni izdelani kabini, kjer Toyota aygo prav tako ponuja pestro barvno raznolikost, igrive vrtljive zračnike (spominjajo na harmoniko), po želji samodejno klimatsko napravo ter samosvojo in zanimivo oblikovano sredinsko konzolo (»spominja na lik iz Vojne zvezd«).
Na njej je tudi velik, sedempalčni in na dotik občutljiv zaslon multimedijskega sistema x-touch (pri osnovnem paketu 250 evrov doplačila), ki se je zmožen povezati s pametnim telefonom, biti v dodatno pomoč pri iskanju ciljev (465 evrov doplačila, vendar si lahko pomagate tudi z mobilnikom) ter prikazati tudi sliko vzvratne kamere, kar je novost v razredu.
Vse skupaj je poželo precej odobravanja, z njim namreč enostavno (s pomočjo velikih ikon, s katerimi se spoprijateljijo tudi starejši) upravljamo vso komunikacijo in zabavo, sistem pa podpira tudi aplikacijo MirroLink. Ta na zaslon „prezrcali" zaslon povezanega pametnega telefona, Facebook, Twitter in drugi pa zasijejo v povsem drugačni luč. Na tem mestu so se že začeli prvi pogovori o ceni, sploh ker aygo zadnje tedne nase opozarja s številnimi oglasi in vabi, naj morebitni kupci dnevno kavo ali dve ter rogljiček (3,80 evra) zamenjajo za del mesečnega obroka za nakup novega malčka.
Osnovni trivratni model aygo X-wave s štirimi zračnimi blazinami in zavesami, klimo, pomočnikom za speljevanje v klanec, sistemom za nadzor tlaka v pnevmatikah, ESP, EBD, LED dnevnimi lučmi, centralnim zaklepanjem, električnim pomikom stekel, potovalnim računalnikom in nekaj varnostnimi elementi je sicer na voljo za manj kot devet tisočakov. Z ugodnim financiranjem si ga je moč omisliti za okoli sto evrov na mesec, kar v primerjavi s tem, da slovenska mladina mesečno za telefon „pokuri" 60-70 evrov, ni veliko.
Testni aygo x-wave je bil cenovno med najbolje opremljenimi različicami ter z izhodiščno ceno 11.460 evrov tudi najdražji. V opremi je bila tudi samodejna klimatska naprava in električno pomična platnena streha, ki v aygu po dobrih desetih sekundah kar med vožnjo do 120 km/h pričara skorajda pristne kabrioletske užitke ter poudari občutek svobode. Raven hrupa je zaradi mehke strehe pri avtocestnih hitrostih razumljivo višja, če je ne boste uporabljali pogosto pa si velja omisliti 700 evrov cenejši paket x-clusive. Tudi ta ima samodejno klimatsko napravo, za katero je pri nižji stopnji opreme x-wave sicer treba doplačati 310 evrov.
Pogled v notranjost je razkril, da aygo glede na skromne zunanje mere ponuja razmeroma veliko prostora za štiri potnike (medosna razdalja znaša 234 cm) ter kar nekaj odlagalnih površin. Prednja sedeža z naslonom in zglavnikom iz enega dela sta pri tem skorajda športna in morda predebela (manj prostora za kolena potnikov zadaj), volan pomičen le po višini, pri čemer se z njegovim naklonom premakne tudi instrumentna plošča.
Ta je zelo preprosta, vseeno zanimiva, k čemur pripomorejo podatki o zunanji temperaturi, stanju nivoja goriva, potovalnega računalnika (po japonsko se med njimi pomikamo s pomočjo dveh gumbov za volanom), indikator izbire prestave ter digitalni prikazovalnik vrtljajev.
Pohvalno se mu Japonci niso odpovedali. Odpovedali pa so se drugemu brisalniku, le enojni kljub vsemu težav z učinkovitostjo nima, v spomin pa je ob tem priklical deževne vožnje z avtobusi.
Živahno kontrasten aygo (150 evrov doplačila) je na svojih potepanjih po slovenskem podeželju požel kar nekaj zanimanja med starejšimi, ki so se očitno naveličali sivine v razredu, v nakupovalnih središčih pa pri tistih, ki iščejo drugi avto v družini - testni je imel namreč pet vrat. Ima dovolj prostora za nakupovalni voziček za tržnico ali otroški voziček, so se glasila vprašanja? Ima!
Prtljažnik namreč meri 168 litrov, ni največji v razredu, vendar ponuja dovolj prostora za dva letalska kovčka, nakupovalno vrečko ali dve ter kak športni rekvizit - hkrati seveda. V zadek gre brez težav tudi otroški voziček ali zaboj piva, po želji pa se zlahka podre tudi zadnja klop in prostor se s tem poveča na 850 litrov. Na testu EuroNCAP je aygo sicer prejel štiri zvezdice.
Kljub izraziti zunanji podobi, po želji tudi v športnih barvnih odtenkih so bili nad aygom nekoliko razočarani le fantje, saj je na voljo zgolj en in ne ravno najbolj mišičast motor. Litrski trivaljnik z 51 kilovati oziroma 69 »konji« resda ne kliče po športnosti, vendar je agregat dodobra preizkušen in eden boljših v razredu, pri tem se oglaša s prijetnim grgranjem in razmeroma mirnim prostim tekom.
Povsem lagodno dinamičnim slovenskim prometnim tokovom mali samuraj le ne more slediti. V višjih vrtljajih in ob polnem pospeševanju aygo namreč postane (pre)glasen, takrat ne more skriti svojega porekla in zgolj treh batov. Aygo sicer brez sramu zaide na avtoceste, saj se pogumno s tretjo prestavo spopade tudi z avtocestnimi klanci, merilnik hitrosti pa se ustavi pri 160 km/h, kar je na ravni tekmecev. Kljub temu bi prav prišla šesta prestava, ob tem pa tudi tempomat - aygo sicer premore omejevalnik hitrosti, kar lahko voznik s pridom uporablja v urbanih središčih.
Z mesta do 100 km/h Toyotin malček pospeši v dobrih 14 sekundah, za kar je dovolj že druga prestava. Aygo je v mestu okreten in spreten, praktično ves navor (95 Nm) je na voljo pri dva tisoč vrtljajih, menjalnik je glede na predhodnika izboljšan in bolj natančen. V povprečju smo porabili 5,6 litra na sto kilometrov, kar je ugodna številka.
Toyotin aygo je naredil velik oblikovni in kakovostni preskok, o čemer priča tudi neposredna primerjava s prejšnjo generacijo. Postal je čisto zaresen mali avtomobil, s katerim se bodo še posebej rada spoprijateljila dekleta. Tudi fantje bi se lahko ozrli za njim, sploh ker ne bodo ostali nespregeldani pri lepšem spolu, lahkoten in igriv pa se zdi primeren tudi za drugo vozilo pri hiši ali pa kot nalašč za starejše, ki so po duši še kako mladi.
Foto: Matej Kačič
