Kako Maroko s pristaniščem Tanger Med privablja tuje vlagatelje

Maroška kraljevina v zadnjih treh letih dosega od 3,7- do 4,9-odstotno rast BDP, tudi s povečanim izvozom in ustvarjenim prostotrgovinskim območjem v severnem delu države. Rahlo upada tudi brezposelnost, od leta 2009 do predlanskim se je znižala za 0,2 odstotne točke, na 8,9 odstotka.

Privabili so Renault

Z razvojem kontejnerskega in potniškega terminala Tanger Med ob Gibraltarski ožini - obiskali smo ga decembra - jim je lani uspelo privabiti še proizvajalca Renault. Ta je v bližini Tangerja zgradil tovarno dacij ter bo v treh letih ustvaril 40 tisoč neposrednih in posrednih delovnih mest. Renault je v Maroko prišel tudi zaradi drugih ugodnosti, denimo brezplačnega zemljišča za tovarno, izobraževalnega centra, ki ga je v celoti financirala maroška kraljevina, odpisa davka na dobiček v prvih petih letih in plačila znižanega davka na dobiček (na 8,75-odstotno stopnjo) med petim in 20. letom delovanja ter seveda poceni delovne sile. Povprečna bruto plača delavca v tovarni je 385 evrov. Maročani so za Renault oziroma Dacio zgradili še železniški tir, ki pelje iz tovarne neposredno v avtomobilski terminal Tanger Med.

Projekt, vreden 7,5 milijarde evrov

Sodobno in zmogljivo pristanišče je torej le del ugodnosti, ki privabljajo tuje vlagatelje v to afriško državo, njegov direktor pa je prepričan o nadaljnji rasti in velikih priložnostih. »Tanger Med je naše okno v svet in ponuja velike priložnosti za rast pristanišča in države,« je vlaganja v 7,5 milijarde evrov vreden projekt kontejnerskih in potniških terminalov pojasnil direktor Tanger Meda I Rachid Houari, ki želi v nekaj letih doseči 20-odstotni delež kontejnerskega prometa skozi Gibraltarsko ožino. To vsako leto prečka več kot sto tisoč kontejnerskih ladij.

Do dodatnega kapitala s prodajo koncesij

Začetni kapital za gradnjo prvega kontejnerskega terminala z zmogljivostjo letnega pretovora tri milijone zabojnikov je prispevala maroška kraljevina, lastnica pristanišča. Za primerjavo: v Luki Koper pretovorijo približno 600 tisoč zabojnikov na leto, zmogljivosti pa so 700 tisoč. Nadaljnja sredstva za razvoj prvega in gradnjo drugega terminala Tanger Med II pa so zbrali tudi s prodajo koncesij svetovnima logistoma Eurogate in APM Terminals. Vsak od njiju je za 30-letno koncesijo odštel 150 milijonov evrov in prinesel tudi veliko posla v pristanišče.

Od pretovora treh milijonov ...

Houari ima velike načrte z razvojem pristanišča. Zdaj deluje Tanger Med I, ki se razteza na 1,6 kilometra obale, z dvema kontejnerskima terminaloma in zmogljivostjo pretovora tri milijone zabojnikov na leto.

... do osem milijonov zabojnikov na leto

Gradi pa se Tanger Med II z dodatnima kontejnerskima terminaloma, ki bo pristanišču zmogljivost pretovora povečal na osem milijonov zabojnikov na leto. Celotno pristanišče se razteza na devetih kilometrih obalnega dela, veliko pa vlagajo tudi v razvoj potniškega terminala. Njegove zmogljivosti po končani gradnji drugega dela, predvidoma leta 2015, bodo še milijon vozil na leto, sedem milijonov potnikov, pet milijonov ton nafte in 700 tisoč tovornjakov.

Sprejel je velikansko ladjo Marco Polo

Prednost pristanišča Tanger Med je poleg strateške lege in velikih zmogljivosti še od 16 do 18 metrov globoko dno - v Luki Koper je globoko le 11 metrov -, ki omogoča pristajanje največjih kontejnerskih ladij na svetu. Tako se je decembra zasidrala ladja Marco Polo z zmogljivostjo več kot 16 tisoč zabojnikov in dolžino 396 metrov. »Pristanišče v Casablanci na zahodni obali Maroka izgublja posel z največjimi ladjami, katerih pretovor poteka v Genovi in ki izgubljajo od tri do pet dni pri dostavi blaga končnim uporabnikom,« je pojasnil Houari.

Foto: Miloš Milač