Pri vrhu zahtev številnih poklicnih uporabnikov so še lahkotnost nakladanja in razkladanja tovora, varnost prevoza, kaj hitro opomnijo tudi na zmogljivost, robustnost in varčnost motorjev. Na vsakodnevnih službenih poteh sta poklicnim voznikom vse bolj pomembna udobje in opremljenost potniške kabine, kjer imajo v mislih tudi odlagalne in uporabne površine ter preglednost iz vozila.
Kar se naštetih zahtev tiče, bodo kurirji, trgovci in obrtniki za svojega (ponovno) vzeli tudi novega Peugeotovega boxerja, ki je po ceniku na voljo od približno 20 tisoč evrov + DDV. Odvisno od potreb lahko na osnovi treh medosnih razdalj izbirajo med štirimi dolžinami in tremi višinami, dvema nivojema opreme, nosilnostjo... pod motornim pokrovom pa so trenutno na voljo trije zmogljivi in varčni 2,2-litrski dizli, ki v kombinaciji s šeststopenjskim ročnim menjalnikom ponujajo 81-, 96- in 110 kilovatov (110, 130 in 150 „konjev").
Peugeotov novinec tako prihaja ob pravem času, saj se krivulja prodaje v segmentu lahkih gospodarskih vozil počasi obrača navzgor - predlani so jih prodali 2.887, lani 3.084, kar je tisoč več kot v prvem kriznem letu, v času debelih krav pa je prodaja dosegla več kot 3.500 vozil.
Za številne prevoznike in obrtnike bo zanimiv dvakrat podaljšan in enkrat povišan (L3H2) dostavni boxer z nezastekljenimi vrati, kakršen je bil testni, ob tem se je dolg kot ponedeljek ponašal z bogatejšo stopnjo opreme Confort pack. Takšen furgon na skoraj šestih metrih dolžine, dveh metrih in pol višine ter dveh metrih širine vase "pospravi" kar 13 kubičnih metrov tovora. Tri klaftre drv, hladilniki, skrinje, kavči, pohištvo, stroji, motorji,... lahko pri tem tehtajo dobro tono in pol, za kar so pri Peugeotu za doplačilo še dodatno utrdili zadnjo premo, uporabniki pa bodo cenili še nekatere druge rešitve v tovornem delu.
Zadaj je par simetričnih krilnih vrat, katerih tečaji omogočajo odpiranje pod kotom kar 270 stopinj. Natovarjanje za viličarje je tako igraje lahko, za lažji dostop s strani pa ima boxer na desnem boku široka drsna vrata, skozi katera gre brez težav tudi euro paleta. Varen prevoz tovora omogočajo številna pritrdilna mesta, kamor sodijo predvsem jeklene zanke na dnu (ob neuporabi se dobrodošlo zložijo) ter profili ob pločevini, s pomočjo katerih se tovor lahko še dodatno priveže. V tovornem prostoru je tudi razkošna stropna polica, ki omogoča spravilo prtljage do treh potnikov, v predelni steni pa je še okence za lažji pregled nad tovorom. Ves tovorni prostor je ob tem moč tudi hitro in enostavno oprati z vodnim razpršilcem.
Voznika v kabini pričaka zlitje tovornjakarskega in avtomobilskega sveta. O prvem pričajo številni odlagalni prostori (štirje veliki zaprti predali v armaturni plošči, eden tudi hlajen, dva v vratih in še sila uporabna stropna polica, žal pa ni pametnega mesta za spravilo mobilnika), nagibna plošča za pripenjanje dobavnic, poklopno naslonjalo srednjega sedeža, učinkovita parkirna zavora pri levi nogi, kratka prestavna ročica pri desni roki, le po osi nastavljiv (pre)položen volan, orodje pod sedežem, veliki vzvratni ogledali z dodatnima zrcaloma za lažji pogled k zadnjim kolesom ter (doplačilni) 90-litrski rezervoar za gorivo, s katerim lahko pridemo vse do Hannovra.
O avtomobilskem svetu pričajo razmeroma udoben in izdatno nastavljiv vozniški sedež - tudi v ledvenem delu, všečna in zgledno urejena armaturna plošča, ki vozniku ponuja vse, kar potrebuje. K temu sodijo tudi dobro pregledni merilniki ter zaslon potovalnega računalnika med njimi. V bogatejši in pogosteje izbrani opremi je na sredini konzole še radio MP3 z zaslonom na dotik in možnostjo prostoročnega telefoniranja, ki je poznan iz Fiatov in Alf (boxerjev tesen sorodnik je namreč Fiatov ducato), tempomat, električno odpiranje stekel, daljinsko centralno zaklepanje (z možnostjo odklepanja le tovornega prostora) električno pomični ogrevani ogledali in ročna klimatska naprava.
Vozniku so med delom v pomoč tempomat, sistem za speljevanje v klancu, indikator prestavljanja, možnost izklopa sistema proti zdrsu koles, parkirni senzorji zadaj,... pogrešili pa smo vzvratno kamero, ki bi bila pri boxerjevih zunanjih merah in namembnosti še kako dobrodošla - čeprav ima uporabni in s pomočjo elektrike do potankosti nastavljivi vzvratni ogledali, ti ne moreta nadomestiti pogleda povsem nazaj.
Vožnja z boxerjem je kljub velikosti lahkotna in vozniku z izpitom B-kategorije ne bi smela predstavljati težav. Pri desnem zavijanju velja biti dodatno pozoren, saj se prek rame vidi zgolj pregradna stena in se je tako treba zanašati zgolj na ogledala oziroma že pred manevrom podrobneje spremljati promet. Tudi zavoj je treba vzeti bolj na široko, saj lahko drugače z zadnjimi kolesi mimogrede prevozimo robnike in pločnike.
Pod motornim pokrovom dvakrat podaljšanega in enkrat povišanega boxerja smo imeli zlato sredino: 110-kilovatni HDi motor, ki ponuja 350 Nm navora pri 1.750 vrtljajih v minuti ter obljublja 7,4 litra kombinirane porabe na sto prevoženih kilometrov. V zrak pri tem na kilometer spusti 195 gramov škodljivih emisij.
Na testu smo v povprečju porabili okoli devet litrov goriva, pretežni del časa smo vozili zgolj delno obteženi, polno natovorjeni bi na vsakih sto kilometrov natočili vsaj deset litrov. Z umirjeno medkrajevno vožnjo se je poraba sicer sukala malo nad sedmimi litri, v mestu je zrasla na približno devet litrov, na avtocesti pa je tudi zaradi zračnega upora narasla na okroglih deset. O ravno pravšnji moči motorja za takšno vozilo priča podatek, da lahko (praznega) boxerja požene vse do 150 km/h, precej suvereno in z minimalnim nagibanjem pa se ga lahko pelje tudi skozi ovinke. Temu pritrjujejo tudi vsakodnevni prizori s slovenskih (avto)cest, kjer raznorazni dostavniki brez težav sledijo osebnim vozilom.
Foto: Matej Kačič, Miloš Milač
