Ceste, tudi slovenske, so v zadnjih desetih letih preplavili športni terenci. Ti večinoma tlačijo asfalt, vozniki pa sploh ne poznajo njihovih sposobnosti na terenu, ki po besedah inštruktorja terenske vožnje AMZS Janeza Marolta sploh niso slabe. A brez znanja ne gre, pomemben pri terenski vožnji pa je dober občutek za plin.
Navaden avto je za na asfalt, terenec pa za na teren, je nekdaj veljal pregovor. Tega so danes raztrgale modne smernice avtoindustrije. Športni terenci, mehki potomci tistih pravih, klenih, tlačijo predvsem asfalt, na terenu oziroma v slabih razmerah pa jih ne srečamo pogosto zaradi slabe obutve in neveščih voznikov. Kakšne sploh so sposobnosti novodobnih športnih terencev in kakšno je znanje njihovih voznikov ter kje ga pridobiti, smo se na tretji delavnici projekta Najboljši poslovni vozniki pogovarjali z inštruktorjem terenske vožnje AMZS Janezom Maroltom.
Plusi in minusi športnih terencev
Marolt športne terence ocenjuje kot vsestranske avtomobile, ki imajo dobre in slabe lastnosti na terenu in cesti. Na cesti so njihove lastnosti blizu običajno zasnovanim osebnim avtom, njihova pomanjkljivost pa je višje težišče in posledično slabša lega na cesti. Na terenu pa vešč voznik tudi s športnim terencem lahko pride zelo daleč, dlje, kot si večina njihovih lastnikov sploh lahko predstavlja, pravi Marolt, a le, če se voznik ovir loti pravilno in s pravo mero občutka. Kandidatom na tečajih terenske vožnje na Vranskem poskuša pokazati, kaj njihov avto zmore, in jim vcepiti predvsem občutek za vožnjo po terenu.
• Prvi pogoj je dobra obutev, slabe pnevmatike s premalo profila in previsoko starostjo bodo izničile učinek štirikolesnega pogona.
• Pomembno je, da vozimo z glavo, torej da se pripeljemo na cilj, ne glede na to, koliko časa za to porabimo.
• Brezglavo tiščanje plina ni rešitev - tako prekoračimo mejo oprijema pnevmatik.
• Pomembno je poznavanje oprijema podlag - blato ima 20-odstotni, makadam pa od 40- do 45-odstotni oprijem. Slabšemu oprijemu moramo prilagoditi pospeševanje.
• Preverite ovire pred seboj, saj ne veste, kaj vas čaka na drugi strani klanca.
• Če terenec zmore vzpon, ni nujno, da bo šlo tako preprosto tudi po strmini navzdol. Večina sodobnih terencev ima elektronsko nadzorovan spust po strmini, uporabite ga.
• Na slabši blatni ali sneženi podlagi je dobro izkoristiti reduktor - voziti pri 1.500 vrtljajih v drugi ali tretji prestavi. Športni terenci odsotnost reduktorja rešujejo s krajšo prvo prestavo.
• Samodejni menjalnik je primernejša izbira za teren, saj ne muči sklopke, omogoča lažja speljevanja in vselej izbiro prav prestave.
• Za teren je nujen štirikolesni pogon, le visoka oddaljenost od tal vas ne bo pripeljala daleč.
Pravi teren še vedno zahteva klasiko
Tisti, ki se pogosto spopadajo z zahtevnimi podlagami pod kolesi - strmi neutrjeni klanci, blato in sneg -, bodo pri športnih terencih hitro prišli do meja njihovih zmogljivosti. Izbira pravega terenca bo prinesla togost karoserije in stabilnost na previsih, kjer se ta pri športnih terencih precej zvija. Pravi terenci imajo še reduktor moči, ki omogoča konstantno počasno vožnjo, večjo oddaljenost od tal, ki lajša premagovanje kratkih visokih ovir na terenu, in zapore diferenciala, ki skrbijo za primeren stik koles s podlago.
Z oplom antaro s štirikolesnim pogonom in letnimi pnevmatikami so tekmovalci premagovali terenski poligon. Prevoziti so ga morali v čim krajšem času brez dotikov stožcev in količkov, sicer je to inštruktor kaznoval s pribitki. Za dotik stožca in količka so si prislužili 20 sekund, če so jih podrli, pa 50 sekund za vsakega. Vsak dotik terena s prednjim ali zadnjim odbijačem je pomenil pribitek 50 sekund. Kandidate so čakali kuclji, ozki prehodi med stožci in količki ter blatna luknja, v kateri se je marsikdo zakopal.
Kandidati so morali na poligonu pred vsako oviro premisliti, kako jo bodo premagali. Pomembni za uspešno končano vajo in dober rezultat pa so bili predvidevanje, natančno manevriranje in speljevanje z občutkov. Pomembno je, da vozimo z glavo, torej da se pripeljemo na cilj, ne glede na to, koliko časa za to porabimo. To velja tudi, ko je vključena štoparica. Zaganjanje je kandidate namreč stalo dragocene sekunde in pribitke zaradi dotikov ali povoženih stožcev in količkov, posledica pa je bil slabši rezultat.')
Ekipa podjetja Nova Panorama
Video tretje delavnice projekta Najboljši poslovni vozniki 2014
Najboljša trojka podjetij
Na tretji delavnici projekta Najboljši poslovni vozniki je največ preizkušenj dobila ekipa Microsofta - najhitrejši in najbolj natančni so bili na ekopreizkusu, med stožci in pri parkiranju. Ekipa Unicredit banke je bila najboljša pri natovarjanju kovčkov v enoprostorca in na terenu, Tušmobil pa pri pisanju testov iz cestnoprometnih predpisov.
Ekipa Tušmobila je bila edina z žensko močjo, ki je pretehtala na preizkusu znanja cestnoprometnih predpisov. V blatu in pri natovarjanju prtljage pa so zasedli drugo mesto.
Najboljši poslovni vozniki 2014 - 3. delavnica
Spretnost za volanom, na cesti in terenu, poznavanje cestnoprometnih predpisov (CPP), varna in varčna vožnja, ki prinaša velike prihranke in hitre odzive v kritičnih razmerah. Vsa ta znanja določajo dobre voznike, mi iščemo najboljše! Prijavite svojo ekipo in preverite oziroma dopolnite svoje veščine na brezplačni delavnici v okviru našega projekta Najboljši poslovni vozniki, ki bo potekal na Vranskem.
Zadnja preizkušnja je že 23. oktobra. Vljudno vabljeni k prijavi, na voljo je le še nekaj prostih mest!
Vse prijavljene ekipe bodo pridobile neprecenljive nove izkušnje in znanje, zmagovalna pa bo nagrajena tudi z dvodnevno šolo zimske vožnje v avstrijskih Alpah v vrednosti štiri tisoč evrov.
Prijave in dodatne informacije:
Tomaž Lampret
tomaz.lampret@finance.si
01 30 91 516 ali na
([avto.finance.si])
Opozorilo: vsebina lahko vsebuje oglasne elemente, tako imenovani product placement.
Foto: Jure Makovec
