Slovenci smo znani po tem, da urbana središča radi zapustimo kolikor hitro je le mogoče in se malo bolj napetih dogodivščin veselimo zunaj njih. Če ob tem še s čim izstopamo (denimo z bogato bero gob, ogromno ulovljeno ribo, novo ograjo na vikendu, novem skritem kotičku na obali, večjem čolnu...), toliko bolje.
Na takšne ljudi cilja tudi posebna in omejena serija Renaultovega kompaktnega križanca capturja poimenovana Helly Hansen, ki z 90-konjskim turbodizlom stane tisočaka več od doslej najbolj bogate opreme dynamique.
Da, to so tisti, ki so znani po kvalitetnih in modnih oblačilih za prosti čas v bolj zahtevnih pogojih, kamor sodijo predvsem navtika, gorništvo in smučanje. Renault si je tako znova podal roko z uspešno modno znamko, kot je to že prej storil s podjetji Billabong in RipCurl ter bržkone znova zadel v polno.
Renault captur Helly Hansen se namreč ponaša z bolj odločnim pustolovskim značajem ter sila privlačnim videzom. Predvsem po zaslugi ekskluzivne dvobarvne kombinacije Flamme rdeče barve in črne strehe ob tem brezkompromisno izstopa iz množice tudi tako in drugače obarvanih capturjev.
K posebnemu in bolj pustolovskemu videzu seriji Helly Hansen pripomorejo tudi zaščite prednjega in zadnjega odbijača v sivi platinasti barvi in 17-palčna platišča v črni barvi z diamantnim leskom. V svoje odprtine so ujele marsikateri pogled in pri nekaterih lastnikih običajnih capturjev sprožila vprašanje, kje in za koliko jih kupiti.
Žepni križanec, ki s svojimi 412 dolžinskimi centimetri sloni na cliu, si je hitro privozil svoj krog (potencialnih) kupcev. Predvsem tistih, ki cenijo lažje vstopanje, višji položaj sedenja, boljši pregled ter večjo oddaljenost od tal, saj je captur za 20 centimetrov višji od clia. S tem je pridobil za kar deset centimetrov višji položaj sedenja in tri centimetre večjo medosno razdaljo (261 cm).
S capturjem smo se sicer prvič srečali lani v francoskem Biarritzu in ob strmi obali Atlantika ugotavljali, da kakšnih večjih terenskih ambicij zaradi zgolj prednjega pogona nima. Škoda, smo si zamrmrali ter pred peščenimi in kamnitimi spolzkimi podlagami raje obrnili, preden bi zašli v težave.
Francozi prav dolgo niso zdržali, že po dobrem letu so kupcem ponudili delni približek tistega, kar zmore štirikolesni pogon. Captur je v seriji Helly Hansen namreč dobil sistem Extended Grip, hibridni ESP sistem, ki zagotavlja optimalen oprijem pogonskih koles v vseh razmerah.
Z njim smo se že spoznavali v scenicu xmod, pri konkurenci pa ga najdemo v Peugeotu 2008 ter Fiatovih 500L trekking in qubo trekking. Prilagodljivi ESP sistem nadzira zdrs koles in s pomočjo računalnika simulira mehansko zaporo diferenciala, s tem pa zagotavlja najboljšo možno vlečno moč glede na razmere na različnih voznih podlagah ter ne pobere glavnine navora že ob prvi grobi oviri.
Voznik z vrtljivim stikalom med sedežema tako lahko izbira med tremi načini delovanja pomoči: "normalna cesta" (all roads), "mehka podlaga" (soft ground) ali "izkušen voznik" (EXPert). Celoten sklop je namenjen tako za običajno, kot tudi za zasneženo in blatno cesto oziroma peščeno podlago in kolovoze. Sistem bodo cenili predvsem tisti, ki radi skrenejo z utrjenih poti ali se pogosteje znajdejo na zasneženih cestah, njegovo delovanje pa dopolnjujejo posebne celoletne pnevmatike.
V praksi se Extended grip izkaže kot razmeroma dobro nadomestilo v zahtevnejših voznih pogojih, seveda pa čudežev ne zmore. Obstali in obtičali sicer nismo nikjer, vendar pa omejitve prednjega pogona kljub elektronski pameti hitro pridejo do izraza predvsem na spolzkih klančinah, travi in v blatu, tudi ovce in koze vas bodo gledale zviška že z manjših vzpetin.
Captur HH je v notranjosti večinoma tak kot so običajni modeli - torej všečno moden in pretirano plastičen -, posebni stilski elementi pa poudarijo njegovo drugačnost. Nanjo potnika opomnijo že aluminijaste letvice na pragovih vrat ter preproge spredaj, ki se kitijo z napisom Helly Hansen. Posamezni okrasni deli armaturne plošče so v rdeči barvi in uspešno razbijejo monotonost potniške kabine, pretrdo in nekvalitetno črno plastiko v avtu pa poživi tudi vložek z vzorcem karbona na volanu. Nam se je zdel posrečen, spet drugim ni všeč.
Za prijetnejše počutje je v testnem vozilu poskrbelo še posebno oblazinjenje v kombinaciji z umetnim usnjem (prijetno na otip in pogled), serijski multimedijski sistem R-Link s spodobno navigacijo (moti slab odziv zaslona na dotik) ter vzvratna kamera s parkirnimi senzorji (300 evrov doplačila). Sistem R-Link vas ob tem nagovarja k varčnejši vožnji, saj poseben program ocenjuje naše pospeševanje, prestavljanje ter predvidevanje in sproti prikazuje dosežene točke. Pozornost je pritegnilo še poročilo o kakovosti zraka, ki je prikazana v tabeli na zaslonu in je v pomoč tistim, ki iščejo kotičke s svežim zrakom.
Notranjost v splošnem je uporabniku prijazna ter ponuja številne odlagalne površine (hvalimo predal pred sovoznikom, ki se odpira kot kuhinjski, predal za spravilo očal in telefona je še na armaturi pod steklom), zadnja klop je vzdolžno pomična. Prtljažnik (uporabno je dvojno dno, v spodnji del gredo brez težav denimo plato piva in oprema za kampiranje) tako v osnovi ponuja 377 litrov prostornine, pomik zadnje klopi ga poveča na 455 litrov, spravilo klopi pa na 1.235 litrov.
Testni model je poganjal 1,5-litrski 66-kilovatni dizel (90 KM), ki kljub na papirju majhni moči pokaže nekaj živahnosti, sploh če se menjalnik nahaja v nižjih in krajše odmerjenih prestavah. Za podeželske ceste in urbana središča je moči več kot dovolj, z mesta do 100 km/h pospeši v 13,1 sekunde, nekaj obotavljanja in sopihanja pa 1.245 kilogramov težko vozilo pokaže v avtocestnih klancih.
Predvsem na avtocesti bi ob tem še kako prav prišla šesta prestava, saj bi se že tako ugodna poraba še zmanjšala, tudi hrupa v potniški kabini bi bilo manj. Najvišja hitrost capturja s tem motorjem sicer znaša 171 km/h, z njim se dobro znajdete tudi na manjših klancih in na lokalnih cestah, denimo na poti na morje. Ob tem zaradi višje postave in posledično težišča skozi ovinke ne boste vozili preveč napadalno.
V bolj mestnih vožnjah pokaže nekaj obotavljanja v nižjih vrtljajih, turbo luknja pa zaradi zgolj petih prestav kar pogosto pride do izraza. Najbolje se bo počutil od 1.750 vrtljajev naprej, kjer ponudi celotni navor 220 Nm, vleče pa vse do 4.000 vrtljajev. Uporabnega navora je tako dovolj za vsakodnevne potrebe, pri denimo 1.500 vrtljajih (v peti prestavi pri 80 km/h) pa zna motor nemirno cukati, zato je treba večkrat poseči po prestavni ročici.
A vse to je hitro pozabljeno ob obisku bencinske črpalke. Captur je bil opremljen z učinkovitim start/stop sistemom in rekuperacijo zavorne energije, tovarniško povprečje 3,8 litra na sto kilometrov sicer nismo dosegli, a je bila povprečna poraba z dobrimi petimi litri v mešanem ciklu sila ugodna. Precej voženj smo opravili po avtocestah, brez tega bi captur zlahka shajal z manj kot petimi litri dizla na sto kilometrov. Podvozje skupaj z variabilnim volanom je namenjeno predvsem udobnemu križarjenju po mestih in podeželju, po cestnih neravninah pa zna captur živahno in za marsikoga neudobno poskakovati.
Renault captur Helly Hansen z videzom preprosto navdušuje, kar potrjuje pogosto fotografiranje mimoidočih. Omejena serija z vso pripadajočo opremo (in ceno) meri na bolj ozko skupino voznikov, ki jim sistem Extended grip ob tem ponuja tudi nekaj terenskih sposobnosti. Kopica simpatičnih lastnosti v splošnem odtehta tistih nekaj napak - še največja je pomanjkanje šeste prestave, a se voznik s tem z olajšanjem sprijazni na črpalki.
Foto: Matej Kačič
