Deset pravil, kako do cilja s čim manj stroški in tveganja

Izsledki inštruktorjev varne vožnje, ki vsebuje tudi prvine varčne vožnje, pravijo: »Vozniki pogosto menjamo prestave ali pa celo vozimo v previsokih vrtljajih, v mestih premočno pospešujemo in pri (ponavadi prepoznem) zaviranju premalokrat uporabljamo zaviralni učinek motorja, namesto tega se obesimo na zavore, ki se zato hitreje obrabijo. Posledica takšne vožnje so visoki stroški, živčnost za voznika, sopotnikov in drugih udeležencev in seveda nevarnosti, ki jih s takim ravnanjem ustvarjamo na cesti.

Kako pa lahko z veščinami vožnje prihranimo denar, kako zmanjšamo tveganja in kako izkoristimo tehniko, ki jo ponujajo sodobni avtomobili? Inštruktorji svetujejo:

1. Takoj, ko zaženete motor, odpeljite. Ne ogrevajte motorja na mestu.

2. Vozite umirjeno, upoštevajte varnostno razdaljo in predvidevajte potek vožnje.

3. Preverite tlak v pnevmatikah - priporočljivo ga je preverjati vsaj enkrat na mesec (v hladnih pnevmatikah). Z 0,5 bara premalo napolnjenimi pnevmatikami porabite najmanj pet odstotkov več goriva.

4. Prva prestava se uporablja v običajnih razmerah samo za premik vozila. Takoj, ko prevozimo dolžino vozila, prestavimo v višjo prestavo, kar pomeni pri dizelskih motorjih pri približno 1.500 vrtljajih ter pri bencinskih motorjih pri 2.500 vrtljajih (odvisno od navora posameznega vozila). Pri menjavanju prestav navzgor ali navzdol lahko preskočimo prestave tako, da menjamo na primer iz četrte v šesto prestavo ali obrnjeno. Vožnja v visokih vrtljajih lahko povzroči tudi do 45 odstotkov večjo porabo goriva.

5. Pravilna uporaba klimatske naprave lahko zmanjša porabo goriva za 20 odstotkov ali več, še posebno v mestnem počasnem prometu. Nikoli ne imejte prižgane klime pri odprtih oknih, vozilo prezračite pred odhodom na pot.

6. Uporabljajte tempomat, porabo goriva tako zmanjšamo do pet odstotkov.

7. Motor ugašamo vedno, kadar stojimo več kot minuto, če seveda tega ne počne sam z vklopljenim sistemom start & stop.

8. Odstranite prtljažnike in nepotrebno prtljago. Strešni prtljažnik poveča porabo goriva za 10 odstotkov, zato ga odstranimo takoj, ko ga ne potrebujemo več.

9. Redno servisiranje vozila lahko pripomore k zmanjšanju porabe goriva od pet do 20 odstotkov.

10. Izogibajte se velikim hitrostim in pospešujte postopno - vedno, ko dodajamo plin, povečujemo porabo goriva. Upoštevajte omejitev hitrosti, s tem lahko rešite kakšno življenje ter prihranite gorivo.

Prvi pogoj za ugodno porabo je izbira varčnega avtomobila, ne nujno dizelskega, če opravljate kratke vožnje in na leto prevozite malo kilometrov. Varčna in varna vožnja pa ob tem ni tako preprosta, kot se zdi iz prej navedenih pravil, pravijo inštruktorji in svetujejo obisk tečaja. Dokaz za učinkovitost tovrstnega tečaja, ki ga pri nas izvaja več organizacij, je slovenska podružnica Coca-Cole. Ta je svoje zaposlene napotila na učne ure v Center varne vožnje na Vransko, z več kot sto službenimi vozili. Posledica njihovega na novo pridobljenega znanja pa je bil letni prihranek pri stroških goriva za kar 14 tisoč evrov.

Tovarniške obljube so nerealne

Kljub doslednemu upoštevanju prej zapisanih pravil boste težko dosegli tovarniško obljubljene porabe goriva, ker so te izmerjene v idealnih razmerah med štirimi stenami laboratorijev, proizvajalci pa pri meritvah uporabljajo tudi nekatere trike, s katerimi znižujejo vrednosti, zapisane v katalogih. Več o trikih in razlikah med uradno in realno porabo v članku »Žeja avtov do polovico večja od obljub« v Finance Weekendu. Inštruktorji varne vožnje pa so prepričani, da se lahko obljubam tovarn približamo na šest do devet odstotkov, kar je tudi dober rezultat.

Terenci niso le za asfalt

Športni terenci tudi na našem trgu pomenijo že desetino prodaje, okoli tretjina jih je opremljena s štirikolesnim pogonom, torej je vsak 30. nov avto primeren tudi za zelo slabe razmere na cesti. Zakaj se potem vozijo le po cestah? Stvar trenda, pravijo prodajalci in kupci, ki so se v orjake na visokih nogah zaljubili na prvi pogled, pritegnejo jih zaradi visokega položaja za volanom, preglednosti in le namišljene varnosti. Športni terenci niso nič varnejši na preizkusnih trkih, v povprečju imajo celo slabše ocene, saj mora pločevina pri trku zadržati večjo kinetično energijo. Vseeno pa je njihova uporabna vrednost precej višja, kot jo znamo izkoristiti vozniki. Večja oddaljenost od tal in štirikolesni pogon kljub pomanjkanju zapor diferenciala in reduktorja, te sisteme imajo pravi kleni terenci, nas na cesti in na slabših terenih lahko pogosto rešita. Pri tem pa je treba upoštevati nekaj pravil, ki veljajo za vožnjo v slabih razmerah.

1. Prvi pogoj je dobra obutev, slabe pnevmatike s premalo profila in previsoko starostjo bodo izničile štirikolesni pogon.

2. Pravila terenske vožnje velevajo počasno vzpenjanje prek kucljev, vzpetin in drugih ovir. Če je treba, znižajte tlak v pnevmatikah, tako boste izboljšali oprijem pri vožnji navkreber in pri spustih.

3.Preden pa se podate prek ovir, preglejte cestišče ali teren, na katerega se podajate. Ta lahko skriva ovire, ki bodo prevelike tudi za pravega terenca.

4. Če terenec zmore vzpon, ni nujno, da bo šlo tako preprosto tudi po strmini navzdol. Večina sodobnih terencev ima elektronsko nadzorovan spust po strmini, uporabite ga.

5. Pri zaviranju se zavedajte večje teže vozila, zavirajte z motorjem in, če to ni dovolj, dodajajte zavoro. Predvsem pa predvidite situacijo pred vami in zavirajte pravočasno.

Slovenci zgolj povprečni za volanom

In kako spretni smo Slovenci za volanom? »Povprečni,« pravijo inštruktorji. Z varčno vožnjo se ne obremenjujemo kaj dosti, kar je razvidno iz sloga vožnje večine naših voznikov, s tem pa zanemarjamo možnosti prihrankov, ki jih preudarnejša vožnja lahko prinese. Po raziskavah lahko z upoštevanjem pravil varčne vožnje porabo goriva zmanjšamo za osem ali več odstotkov, stroške vzdrževanja in odsotnost zaposlenih do 45 odstotkov, hrup do 32-krat, možnost nesreč pa do 40 odstotkov. Globalen prihranek, ki ga je izračunala evropska ustanova za spremembe podnebja (European Climate Change Programme), pa sega do 50 milijonov ton izpustov ogljikovega dioksida oziroma 20 tisoč milijard evrov na leto.