Prepad med tovarniško navedeno in resnično porabo goriva pri osebnih avtomobilih je žgoča tema še zlasti zadnjih dveh let. Proizvajalci obljubljajo vse nižje vrednosti, meritve v prometu pa kažejo na večja razhajanja med obljubami in realnostjo. Še leta 2008 je bila razlika med obema podatkoma po izračunih organizacije Transport & Environment v povprečju okoli 20-odstotna, lani že skoraj 30-odstotna.

Na primeru šestih avtomobilov, treh z vrha lanske prodajne lestvice na slovenskem trgu, najbolj vročega poslovnega in menedžerskega avta ter najbolj priljubljenega potniškega dostavnika, smo izračunali razlike med obljubami in resničnostjo; pri vseh modelih smo upoštevali zadnjo različico najbolj prodajanega motorja. Za primerjavo smo na eni strani vzeli tovarniške podatke o povprečni porabi najbolje prodajanih motornih različic, na drugi pa podatke nemškega portala (www.spritmonitor.de), ki pomeni največjo bazo podatkov o porabi goriva, saj podatke prispevajo uporabniki sami, na portalu pa je vpisanih kar 448 tisoč avtomobilov vseh znamk. Iz podatkov uporabnikov sicer ni razbrati njihovega vozniškega sloga, a velik vzorec daje vseeno oprijemljive številke.

Najdlje od obljub BMW 520d in clio 0,9 TCE

Njihovi podatki kažejo, da so največja razhajanja med obljubami in povprečnimi vrednostmi meritev obiskovalcev portala pri renaultu cliu z majhnim trivaljnim bencinskim turbomotorjem, ki v teoriji porabi le 4,3 litra na sto kilometrov, v praksi pa 1,92 litra goriva več, ter pri menedžerski limuzini BMW 520d s samodejnim menjalnikom, kjer je razhajanje še večje - 52-odstotno. Limuzina BMW s 135 kilovati moči naj bi po obljubah tovarne porabila le 4,5 litra nafte, obiskovalci portala Spritmonitor so pri lastnih avtomobilih izmerili 6,84 litra, medtem ko se najbolj varčen voznik s petico vozi s 5,34 litra nafte na sto kilometrov.

Razlika v porabi pri poslovnem volkswagnu passatu z dvolitrskim dizelskim motorjem s 103 kilovati je 1,5 litra, uporabniki so pri nemcu izmerili 6,1-litrsko žejo, kar pomeni 32-odstotno odstopanje. Podobna je razlika pri najbolj priljubljenem citroënu berlingu 1.6 HDI, volkswagnov golf 1.6 TDI s tovarniško žejo le 3,8 litra na cesti zares popije 40 odstotkov več - 5,38 litra. Raziskava opozarja, da so največje razlike pri bencinskih in dizelskih motorjih, opremljenih s turbopolnilnikom. Ti v idealnih razmerah, pri konstantni vožnji z nizkimi vrtljaji v bližini največjega navora resnično varčujejo z gorivom, vsak izdatnejši dvig tlaka v turbopolnilniku, torej hitrejša vožnja in vrtenje v višje vrtljaje, pa prinese precej večjo motorno žejo. To je še zlasti opazno pri renaultu cliu, pri katerem so uporabniki zaznali največja razhajanja.

Najbolj realni klasiki, zeleni zahtevajo spremenjen cikel meritev

Najbliže realnosti so tovarniške porabe klasičnih motorjev brez turbopolnilnikov, kar dokazuje kia ceed z najbolj priljubljenim 1,4-litrskim motorjem. Kijin bencinar ima sicer v teoriji zelo veliko porabo, natanko šest litrov na sto kilometrov, v prometu izmerjenih 7,36 litra pa hkrati pomeni, da je resnična poraba le 1,36 litra večja od tovarniških obljub.

Okoljevarstvene organizacije pritiskajo na evropsko komisijo, naj spremeni uradni cikel meritev, jih iz laboratorijev postavi v promet in tako poskrbi za bolj realne podatke v katalogih, ki ne bodo tako zavajajoči kot zdajšnji. Avtomobilski proizvajalci pa po drugi strani sočasno s tehnologijo razvijajo tudi proces, kako na meritvah doseči čim manjše vrednosti. To jim uspeva s triki, kot so lepljenje trakov prek odprtin okoli vrat in zračnikov, čezmerno napolnjene pnevmatike, dodatno zmanjšana teža avta ter idealne temperaturne in vozne podlage, torej z razmerami, ki jih v prometu ni mogoče doseči.

Kazen in višji davek

Motivacija za takšno početje pa je jasna, nikakor ni vezana le na promocijski učinek skromnih številk, zapisanih poleg novega avtomobila na oglasih, ampak ima precej širši pomen. Evropska komisija je sprejela predpise o izpustih ogljikovega dioksida, ti so v neposredni povezavi s porabljenimi litri nafte ali bencina, njihova višina pa določa stopnjo odmerjenega davka in s tem tudi ceno avtomobila na trgu. Od prihodnjega leta bodo preveliki povprečni izpusti proizvajalce, s tem pa nas kupce, dodatno udarili po žepu. Vsak gram nad 130 grami ogljikovega dioksida na kilometer bo EU zaračunala s 95 evri globe, leta 2021 se bo meja spustila na 95 gramov, kar pomeni le dobre štiri litre porabljene nafte oziroma 4,5 litra bencina.