Ne zgodi se tako redko, da se na bočnih steklih avtomobila opazijo odtisi rok zvedavih mimoidočih in njihovih pogledov v notranjost. Skorajda brez izjeme se to zgodi pri dragih, športnih ali kako drugače posebnih vozilih, tokrat pa so nas očitni dokazi o radovednežih malce neobičajno pričakali na dopustniško zaprašenem srednje velikem družinskem enoprostorcu.
Nova Kia carens je tako dobila svež "podpis", ki se je pridružil številnim odtisom in potegom rok otrok, sledem oblačil turistov ter priročnem naslonjalu za lokalne balinarje in zaljubljenega para, ki si je pozornost izkazoval ob diskretni svetlobi ulične svetilke.
Slučaj ali ne, ampak sosednji in prav tako prašni avtomobili na parkirišču in obmorski promenadi večinoma niso imeli takšnih sledi, kot da bi najnovejši izdelek priznanega Petra Schreyerja in njegove oblikovalske ekipe z neko nevidno silo nase privlačil ljudi. Morda tudi zato, ker bi ga večina zlahka izkoristila za svoje dogodivščine, za doplačilo 800 evrov pa bi se jih na pot lahko (za silo) odpravilo celo sedem.
Čeprav ne najbolj razburljiv ali najlepši na trgu, je carens v tretji izdaji glede na svojega spregledanega predhodnika naredil velik oblikovni preskok, z njim pa so pri Kii zaključili cikel oblikovalske revolucije. Vpadljivi enoprostorec ima tako že znani hišni videz s prepoznavno in kromom obrobljeno tigrovo masko, podobne linije povzema tudi zadnje steklo, LED dnevne luči so serijske, ksenon je ob tem na voljo za slabih tisoč evrov doplačila. Boke zaznamujejo visoke linije, vodoravne zadnje luči pa razbijejo široka in globoka prtljažna vrata, kar močno olajša nakladanje in zlaganje tovora.
Zunanjost je nedvomno dovolj privlačna, da se bo glava družine z njim brez kake zadrege pokazala kjerkoli, a kljub temu so v razredu kompaktnih enoprostorcev najbolj iskani atributi prostornost, uporabnost in prilagodljivost tako potniškega kot tudi prtljažnega prostora, kjer seveda šteje še njegova velikost. Tukaj Kia carens poseže po najvišjih ocenah, ob tem je že serijsko spodobno opremljena.
Dvopodročna klimatska naprava, hlajenje sovoznikovega predala, tipalo za dež, šest zračnih blazin, volan in prestavna ročica, odeta v usnje, pomočnik pri speljevanju v klanec, tempomat in omejevalnik hitrosti, zatemnjena zadnja stekla, strešne sani, gretje prednjih sedežev,... je le nekaj s spiska serijske opreme. K temu lahko dodamo še kamero za pomoč pri vzvratni vožnji in 16-palčna aluminijasta platišča.
Carens ponuja tudi dobro ergonomijo in kvaliteto izdelave, rahlo nižjo oceno pa si prislužijo monotona notranjost, premajhen osrednji zaslon, vozne lastnosti in izbira pogonskih agregatov.
V celoti je tako za pet (ali sedem) potnikov v carensu dobro poskrbljeno, glavni odliki tega enoprostorca pa sta velika uporabnost in prilagodljivost prostora. V drugi vrsti tako najdemo tri posamične sedeže (srednji je nekoliko ožji, po potrebi se zloži v mizico z odlagališči za pijačo), ob tem so vzdolžno pomični, njihov naklon pa je moč poljubno spreminjati.
Z raznoraznimi kombinacijami tako ne poskrbimo zgolj za večje udobje potnikov zadaj, pač pa lahko prtljažni prostor tudi poljubno prilagajamo trenutnim potrebam. Pri sedežih gre zamera le dejstvu, da sredinski nima Isofix pritrdilnega sistema, kar je čudna odločitev glede na družinsko naravnanost vozila. Zadnja bočna vrata bi se lahko odpirala tudi pod večjim kotom, kar bi olajšalo vstop in izstop iz vozila oziroma nameščanje otroka v njegov sedež.
Sam prtljažnik v osnovi meri 536 litrov, ko imamo v ravno dno zložene vse sedeže pa meri 1.694 litrov in si lahko v njem za silo celo uredimo prenočišče. Ob tem je prtljažni prostor dobro obdelan, v dvojnem dnu pa ponuja dva uporabna in deljena predala. Eden je namenjen roloju, s čimer odpadejo pogoste zadrege, kam z njim. V prtljažniku je še priročna 12-voltna vtičnica in nekaj pritrdilnih mest za prtljago, uporabne odlagalne površine pa najdemo na sredinski konzoli, med in ob sedežih, v stropu in celo v dnu vozila. Za še večjo mero uporabnosti poskrbi poklopljiv hrbet sovoznikovega sedeža, ki s tem omogoča prevoz do 215 centimetrov dolgih predmetov.
Prednja sedeža sta dovolj velika in udobna tudi po večurni vožnji, ob tem sta tudi ogrevana, lahko pa bi ponujala boljši bočni oprijem in morda bo za koga ledveni del premehak. Po zaslugi izdatno nastavljivega sedeža in skorajda odličnega volana je položaj za volanom dober, slednji s pomočjo sistema FlexSteer omogoča tri možnosti: normal, comfort in sport.
Električno krmiljeni servovolan tako ponuja normalno delovanje za vsakodnevne vožnje, malo upora za lažje manevriranje po mestu in pri parkiranju ter bolj športen način, ki bo pogodu hitrejšim voznikom pri več¬jih hitrostih. Sistem nalogo opravlja korektno, vseeno pa bodo tisti najbolj športno navdahnjeni očetje bržkone raje pogledali h konkurenci, ki sliši na ime Ford C-max.
Carensovo podvozje je namreč (pre)mehko, čeprav po slabih slovenskih cestah vseeno ne dohaja razmer in občasno neugledno ropota, v hitreje odpeljanih ovinkih pa se avto kljub vsemu preveč nagiba in nato nos pomaga krotiti elektronika . To mu lahko tudi oprostimo, saj je carensovo poslanstvo povsem drugačno, ob tem se odkupi tudi z višjim sedenjem in preglednostjo v vse smeri, kar bo še posebej všeč ženskam in starejšim voznikom. Pri manevriranju je dobrodošla še kombinacija vzvratne kamere in parkirnih tipal.
Slika z nje se prikazuje na zaslonu armaturne plošče, ki je sicer sodobno občutljiv za dotik, vendar občutno premajhen. Armaturna plošča je bolj konzervativna, odeta je namreč v nekoliko dolgočasno črnino, plastika deluje ceneno, vendar na kvaliteta izdelave in obdelave nimamo pripomb. Merilniki so enostavni in pregledni, s stikali na volanu upravljamo večino stvari, morda bo koga zmotila "klasika" pri azijskih proizvajalcih: stikalo potovalnega računalnika je nepriročno za volanom, merilnik trenutne porabe pa ima prekomerno veliko skalo (od 0 do 30 litrov) in ni kdo ve kako v pomoč - porabo lahko zgolj ocenimo na "nekje med 5 in 8".
In prav v takšnem območju se je gibala testna poraba. Z zares nežno nogo je carensa moč voziti z dobrimi petimi litri, običajna vožnja zmerno obteženega vozila pa bo prinesla porabo med 6,2 in 6,5 litra dizla na sto prevoženih kilometrov. Ob pretiravanju - kar ni težko, saj se motor (pre)rad zavrti v višje vrtljaje - in na avtocesti se poraba brez težav dvigne nad sedem litrov, podobna pa je tudi pri polno obteženem vozilu.
Dizelski agregat z najvišjim navorom 260 Nm razpolaga že skoraj od samega starta (na voljo je namreč med 1.250 in 2.750 vrtljaji), z mesta v tek se požene odločno, vendar mu manjka prožnosti in hitro "uide" v visoke vrtljaje, v nižjih pa je nekoliko len. Voznik bo tako imel precej dela s pretikanjem - menjalnik je sicer postavljen na primerno mesto, delo opravlja korektno in natančno -, ob tem na avtocesti pri 130 km/h motor ni med najtišjimi. Vrtljaji se takrat spogledujejo s številko 3.000, kar vpliva na končno porabo.
Razred kompaktnih enoprostorcev je tak, kjer so pred čustvi in motornimi zmogljivostmi v ospredju uporabnost, prilagodljivost in izraba potniškega prostora ter oprema, ki zadovolji družinska potepanja. Ključ do uspeha pri kupcih je ob vsem naštetem razumljivo tudi cena, vse več pa jih pozornost posveča garancijski dobi. Kia carens se v teh pogledih izkaže kot družini prijazna izbira, ob ugodni ceni in sedemletni garanciji lahko mame in očetje ob njenih napakah zamižijo na eno oko ter jo brez zadrege uvrstijo v ožji izbor pri nakupu.
Foto: Matej Kačič
